Profimedia

Izgubljena in odvržena ribiška oprema ogroža življenje v morju. V poročilu Greenpeaca so zapisali, da so mreže in ostali ribiški pripomočki pravzaprav največji onesnaževalec oceanskih voda. Organizacija zato poziva k učinkovitim ukrepom, da bi ustavili onesnaževanje s plastiko. Okoli 300 želv je lani poginilo ob obalah Oaxace v Mehiki, potem ko so se zapletle v ribiško mrežo. V poročilu so navedli, da mreže ne ogrožajo zgolj želv, temveč tudi morske ptice, ribe, celo kite.

Čeprav ribiška oprema predstavlja 10 odstotkov celotnega onesnaženja oceanov s plastiko pa mreže tvorijo velike plastične gmote, ki ogrožajo življenje v morju. Rezultati ene od predhodnih študij so pokazali, da kar 70 odstotkov teže odpadkov na površini morja predstavljajo ravno ribiški pripomočki.

V poročilu omenjene okoljevarstvene organizacije piše tudi, da so odvržene oziroma izgubljene ribiške mreže v morju največkrat posledica nenadzorovanega ribištva. "Slaba regulacija in počasen političen napredek pri oblikovanju oceanskih zatočišč, ki so izven meja industrijskega ribištva, dovoljujejo obstoj tega problema," pa še opozarjajo v organizaciji. Greenpeace zato poziva Združene Narode, da zagotovi obširen okvir za zaščito morskega habitata. Louisa Casson iz britanske podružnice Greenpeaca pa izpostavlja: »Oblasti po svetu bi morale ukrepati in zaščititi oceane«.