Virus, ki lahko povzroči hude zaplete: od letos nova zaščita
Okužba z RSV lahko dojenčka v nekaj dneh pripelje v bolnišnico. Doslej so bili zaščite deležni predvsem najbolj ogroženi, zdaj pa je na voljo tudi zdravim dojenčkom.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Navaden prehlad, ki se začne z zamašenim noskom in kašljem, se lahko pri komaj nekaj tednov starem dojenčku hitro spremeni v resno zdravstveno težavo. Respiratorni sincicijski virus oziroma RSV je namreč eden najpogostejših razlogov, da najmlajši otroci pristanejo v bolnišnici. Nekateri potrebujejo dodaten kisik, drugi celo pomoč pri dihanju na intenzivni negi.
Prav zato je letošnja jesen prinesla pomembno novost. V Sloveniji je od sezone 2026/27 zaščita pred RSV na voljo tudi zdravim novorojenčkom in dojenčkom, mlajšim od šestih mesecev. Doslej so bili neposredne zaščite s protitelesi deležni predvsem posebej ogroženi otroci, med njimi najbolj nezreli nedonošenčki.
Za starše je to pomembna sprememba, saj RSV še zdaleč ni nevaren samo za prezgodaj rojene otroke. Hudo lahko zboli tudi povsem zdrav, donošen dojenček.
Virus, ki je za odraslega prehlad, za dojenčka pa lahko življenjsko nevaren
Večina odraslih okužbo z RSV preboli brez večjih težav. Nekaj dni smrkanja, kašljanja, morda nekoliko povišana temperatura. Pri dojenčkih pa je zgodba lahko povsem drugačna. Njihove dihalne poti so zelo ozke, imunski sistem pa še ni popolnoma razvit. Ko virus povzroči vnetje drobnih dihalnih poti, lahko že razmeroma majhna oteklina in nakopičena sluz močno otežita dihanje.
Okužba se običajno začne precej nedolžno. Otrok je prehlajen, nekoliko pokašljuje, morda slabše spi. Nato lahko začne dihati hitreje, pri dihanju se mu ugreza koža med rebri, zaradi napora pa vse težje sesa ali pije po steklenički. Pri nekaterih dojenčkih se razvije bronhiolitis, vnetje najmanjših dihalnih poti, pri drugih pljučnica. Najtežji primeri zahtevajo bolnišnično zdravljenje, dovajanje kisika ali pomoč pri dihanju.
Posebej nevarno je, da lahko pri najmlajših dojenčkih, predvsem nedonošenčkih, okužbo spremljajo tudi premori v dihanju. Včasih celo brez izrazitega kašlja ali visoke vročine. Če dojenček težko diha, pomodri okoli ustnic, ima premore v dihanju ali se slabo odziva, je potrebna takojšnja nujna medicinska pomoč.
Najbolj ogroženi so nedonošenčki, a zbolijo tudi povsem zdravi otroci
Za prezgodaj rojene otroke je RSV še posebej nevaren. Njihova pljuča ob rojstvu pogosto še niso popolnoma razvita, nekateri pa so zaradi prezgodnjega rojstva že potrebovali kisik ali pomoč pri dihanju. Takšni dojenčki imajo manj dihalne rezerve, zato lahko okužba zanje pomeni še večje tveganje. Pri otroku, ki je prve tedne ali mesece življenja preživel na oddelku za intenzivno nego, je lahko ponovna dihalna stiska posebej zahtevna.
Toda zmotno je prepričanje, da RSV ogroža samo nedonošenčke in otroke s prirojenimi boleznimi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje kar 72 odstotkov dojenčkov, hospitaliziranih zaradi RSV, razen nizke starosti nima prepoznanih dejavnikov tveganja. To pomeni, da lahko zaradi okužbe v bolnišnici pristane tudi otrok, ki se je rodil ob roku, je povsem zdrav in se je do okužbe normalno razvijal.
Doslej so bili zaščite deležni predvsem najbolj ogroženi
Zaščita pred RSV v Sloveniji ni povsem nova. Najbolj ogroženi otroci so jo prejemali že vrsto let, vendar so bili pogoji precej strogi. V preteklih sezonah so bili do zaščite s protitelesi med drugim upravičeni nedonošenčki, rojeni pred dopolnjenim 29. tednom nosečnosti, če so bili ob začetku sezone RSV mlajši od enega leta.
Zaščito so lahko prejeli tudi nedonošenčki, rojeni od 29. tedna do 31. tedna in šestih dni nosečnosti, če so bili ob začetku sezone mlajši od šestih mesecev, ter nekateri otroci s kronično pljučno boleznijo ali pomembnimi prirojenimi srčnimi napakami. To pomeni, da nedonošenček, rojen denimo v 33. ali 34. tednu nosečnosti, zgolj zaradi prezgodnjega rojstva praviloma ni bil upravičen do takšne zaščite. Enako je veljalo za večino zdravih, donošenih otrok.
Zaščita je bila torej omejena na skupine, pri katerih so zdravniki prepoznali največje tveganje za hud potek bolezni. Zdrave dojenčke pa je bilo mogoče pred RSV zaščititi predvsem s cepljenjem matere med nosečnostjo, ki je v Sloveniji na voljo od leta 2024.
Zdaj zadostuje en odmerek protiteles
Pomembna razlika je tudi v načinu zaščite. Doslej so posebej ogroženi otroci prejemali zdravilo palivizumab, ki ga je bilo treba v času sezone RSV praviloma dajati vsak mesec, skupno pet- do šestkrat. Nova zaščita z dolgodelujočimi monoklonskimi protitelesi pa zahteva samo en odmerek. Otrok ga prejme z injekcijo v mišico, protitelesa pa začnejo delovati takoj in ga ščitijo približno pet do šest mesecev.
Pri tem je pomembno pojasniti, da ne gre za klasično cepljenje. Pri cepljenju imunski sistem spodbudimo, da sam ustvari protitelesa, pri tej obliki zaščite pa otrok že pripravljena protitelesa prejme neposredno.
Po podatkih NIJZ dolgodelujoča protitelesa za približno 84 odstotkov zmanjšajo tveganje za težji potek okužbe z RSV, zaradi katerega bi dojenček potreboval bolnišnično zdravljenje. Zaščita sicer ne pomeni, da se otrok z RSV sploh ne more okužiti, bistveno pa zmanjša nevarnost najhujših zapletov.
V številnih evropskih državah dojenčke tako ščitijo že več let
Slovenija pri uvedbi splošne zaščite dojenčkov pred RSV ni med prvimi evropskimi državami. Francija, Španija in Luksemburg so programe zaščite dojenčkov z dolgodelujočimi protitelesi uvedli že v sezoni 2023/24. Pozneje so jim sledile še druge države.
Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je imelo v sezoni 2025/26 takšno univerzalno zaščito uvedeno že 16 držav Evropske unije oziroma Evropskega gospodarskega prostora. Med njimi so bile tudi Avstrija, Nemčija, Belgija, Finska, Irska, Nizozemska in Portugalska.
Izkušnje iz tujine in raziskave učinkovitosti so pomembno prispevale k širjenju tovrstne zaščite, saj je njen glavni namen preprečiti težke okužbe in zmanjšati število dojenčkov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje.
Kdaj in kje bo dojenček prejel zaščito?
Staršem za zaščito praviloma ne bo treba iskati posebnih ambulant. Dojenčki, rojeni med oktobrom in koncem marca, bodo protitelesa praviloma prejeli že v porodnišnici, pred odhodom domov. Otroci, rojeni zunaj sezone RSV, pa bodo zaščito lahko prejeli pri svojem izbranem pediatru, če bodo ob začetku sezone mlajši od šestih mesecev.
Pomembna izjema velja za otroke, katerih matere so se med nosečnostjo pravočasno cepile proti RSV. Ti so praviloma zaščiteni že s protitelesi, ki so jih prejeli prek posteljice, zato dodatnega odmerka ne potrebujejo. Izjeme so med drugim dojenčki, rojeni pred dopolnjenim 32. tednom nosečnosti, in tisti, ki so se rodili manj kot 14 dni po materinem cepljenju. Pri njih se zaščita s protitelesi priporoča kljub cepljenju matere.
Zaščita ni obvezna, vendar jo zdravstveni strokovnjaki priporočajo.
Zaščita ne nadomesti previdnosti doma
Čeprav je nova možnost zaščite velik korak naprej, RSV ostaja zelo nalezljiv virus. Prenaša se s kapljicami ob kašljanju in kihanju, prek rok in predmetov ter ob tesnih stikih.
Posebno pozorni moramo biti, kadar imamo doma novorojenčka, še zlasti če je bil rojen prezgodaj. Obiski sorodnikov s prehladom naj počakajo, starejše sorojence pa je smiselno spodbujati k rednemu umivanju rok. Prav starejši otroci lahko virus prinesejo iz vrtca ali šole, čeprav imajo sami le blag nahod.
Najpomembneje pa je, da starši ob znakih težkega dihanja ne čakajo, da bo bolezen minila sama. Pri dojenčkih se lahko zdravstveno stanje poslabša precej hitreje kot pri odraslih. Nova možnost zaščite pomeni, da bodo imeli tudi otroci brez posebnih dejavnikov tveganja večjo možnost, da svojo prvo sezono RSV preživijo brez najhujših zapletov.
