Arhiv Štajerskega Tednika

V organizaciji Mladi zdravniki Slovenij poudarjajo, da je treba imeti na voljo podatke o realnih plačah zdravnikov, ne samo peščice izbrancev, ki se vedno znova pojavljajo v medijih, ker močno izstopajo, a predstavljajo manjšino: »Siti smo tega, da se zdravniške plače v javni debati ves čas označuje za problematične, 'tiste, ki rušijo javni sistem', ker se 'neprestano povečujejo'.« Opozarjajo tudi, naj se nikar ne naslanjamo na poročila o plačah zdravnikov iz koronskih časov, saj so te zaradi začasnih dodatkov zaradi epidemija prinesle 65-odstotni dodatek ne samo njim, ampak vsem iz javnega sektorja.

Zaslužkarske anomalije, o katerih govorijo mladi zdravniki, se sicer pojavljajo. Lanski rekorder, denimo, je zdravnik, ki dela v mariborskem zdravstvenem domu in hkrati v ptujski bolnišnici, za delo v obeh javnih zavodih je lani prejel skupno kar 200.000 evrov, od tega dobrih 136 tisočakov za nadurno delo. Opravil je 3.789 ur prek rednega delovnega časa, kar pomeni, da če je delal vsak dan v letu, bi to znašalo več kot deset nadur dnevno, so poročali pri 24ur. Po zaslužku za lani mu sledi zdravnik iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki je prejel 180.000 evrov bruto. Skoraj 80.000 evrov na račun nadurnega dela, okoli 48.000 evrov na račun dodatkov. A to so redke izjeme. V resnici so številke na bančnih računih večine zdravnikov veliko nižje.

Po desetletju dela dobrih 1.500 evrov neto

Preberite več v Štajerskem Tedniku