Z ostanki martinove pojedine ne čakajte do večera
Kam s pečenko, mlinci in zeljem po martinovem kosilu? Preverite pravila hlajenja, shranjevanja in pogrevanja ter idejo za plutovinaste zamaške.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pečenka, mlinci in rdeče zelje lahko postanejo jutrišnje kosilo, če jih pravočasno ohladite in shranite. Pospravljanja hrane ne odlagajte do odhoda zadnjih gostov. Po martinovem kosilu ostanejo na mizi krožniki, skoraj prazen pekač in še nekaj prilog. Pogovor se nadaljuje ob kozarcu vina, pospravljanje pa lahko počaka. Pri ostankih hrane je bolje ravnati drugače: tisto, kar želite prihraniti, začnite hladiti takoj po obroku.
NIJZ opozarja, da hitro pokvarljivih živil zunaj hladilnika ne puščamo več kot dve uri. To ni dodatni čas po koncu druženja, temveč omejitev, na katero morate misliti že med postrežbo.
Ne hladite vsega v velikem pekaču
Velika količina hrane se ohlaja počasneje. Namesto da pekač s preostankom pečenke pustite na pultu, hrano razdelite na manjše porcije in v plitvejše posode. Meso, omako in priloge shranjujte ločeno. NIJZ za hitrejše ohlajanje priporoča manjše porcije oziroma tanjše sloje ter ločevanje večjih kosov mesa od omake ali juhe. Posodo s hrano lahko hladite v koritu z mrzlo vodo, pri čemer voda ne sme priti v jed. Praktično to pomeni: nekaj kosov pečenke v eno posodo, zelje v drugo, mlince pa v tretjo. Naslednji dan boste tako lažje vzeli le tisto, kar potrebujete.
V hladilnik pravočasno, ne šele pred spanjem
Po priporočilih NIJZ je treba pripravljeno hrano v največ dveh urah ohladiti na približno sobno temperaturo in jo takoj nato shraniti v hladilnik pri temperaturi do 5 °C oziroma zamrzniti. Ne čakajte, da se poln lonec sam od sebe počasi ohladi. Hlajenje pospešite z razdeljevanjem in hladno vodno kopeljo. Ohlajene jedi shranite pokrite, nad surovimi živili, da jih ne bi onesnažil izcedek surovega mesa.
Kaj boste pojedli jutri in kaj zamrznili?
Že med pospravljanjem se odločite, koliko hrane boste dejansko porabili. Če veste, da vas naslednje dni ne bo doma, presežek po hitrem ohlajanju zamrznite. NIJZ za ustrezno shranjene ostanke navaja dva do tri dni v hladilniku, pri občutljivih skupinah, kot so nosečnice, starejši in ljudje z oslabljenim imunskim odzivom, pa porabo v 24 urah. V zamrzovalniku navaja dva do tri mesece pri –18 °C. Posode označite z vsebino in datumom. Ti roki veljajo za hrano, s katero ste pravilno ravnali že po pripravi. Shranjevanje v hladilniku ne popravi predolgega čakanja na mizi.
Pogrejte porcijo, ne celotne zaloge
Za naslednji obrok iz hladilnika vzemite le toliko, kolikor boste pojedli. Ostankov ne pogrevajte vedno znova. NIJZ priporoča pogrevanje le enkrat in segretje na najmanj 74 °C. Pri mikrovalovni pečici hrano med segrevanjem premešajte, da ne ostanejo hladni deli. Pogrevanje ni rešitev za neustrezno shranjeno hrano, saj lahko nekateri bakterijski toksini prenesejo visoke temperature.
Jutrišnje kosilo sestavite drugače
Če ste ostanke pravočasno ohladili in shranili, jih lahko uporabite za nekoliko drugačen obrok. Meso ločite od kosti in ga dodajte omaki, zraven pa ponudite manjšo porcijo zelja. Tako boste lažje porabili točno toliko, kot potrebujete. Za goste, ki jim boste hrano dali s seboj, pripravite manjše zaprte posode. Ob predaji povejte, kdaj je bila jed pripravljena, in jih opozorite, naj jo čim prej shranijo v hladilnik.
Kaj pa plutovinasti zamaški?
Po odpiranju vina lahko čiste in suhe zamaške prihranite za naslednje druženje. Uporabite jih kot preproste nosilce kartic z imeni ali jih zberite v stekleni posodi kot dekorativni poudarek. Če jih boste zavrgli, preverite navodila svojega komunalnega podjetja. V Ljubljani jih Voka Snaga uvršča med preostanek oziroma mešane komunalne odpadke, zato jih ne odlagajte samodejno med biološke odpadke samo zato, ker je pluta naraven material.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.