STA

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

S spremembami zakona o zagotavljanju terjatev delavcev v primeru stečaja podjetja želi vlada delavcem zagotoviti ustavno pravico do dela in plače, je dejal minister za delo in pokojninski sistem Mirando Mrsić. Prepričan je, da bodo z zakonsko novelo prekinili dolgoletno prakso v številnih hrvaških podjetjih, ki več mesecev niso izplačevali plač zaposlenim in so na ta način ogrozili tudi njihovo eksistenco.

"Delavcem bomo v treh mesecih zagotovili minimalno plačo, delodajalcem pa omogočali, da poskusijo nadaljevati poslovanje in se izognejo stečaju. Jasno je, da delavci, ki nimajo plač, nimajo niti motiva, da bi nadaljevali z delom", je dejal Mrsić na današnji vladni seji.

Zakon določa, da bo tri plače delavcem v podjetjih, ki jim grozi stečaj, nakazala agencija za zagotavljanje delavskih terjatev. Minimalna plača na Hrvaškem je letos nekaj več kot 3000 kun bruto ali okoli 400 evrov. Podjetja so lahko v blokadi največ 120 dni, potem pa se začne stečajni postopek.

Kot je še pojasnil Mrsić, bo delodajalec, ki do zadnjega dne v mesecu ne bo izplačal plač za predhodni mesec, na finančni agenciji ob obračunu neizplačanih plač dolžan vložiti tudi zahtevo za prisilno poravnavo.

V primeru, da ima podjetje blokirane račune, bo delodajalec agenciji dolžan poslati tudi zahtevo za nakazilo minimalnih plač za vse delavce, ki plač niso dobili.

Agencija bo potem prevzela omenjeno obveznost izplačila minimalnih plač delavcem. Če se delodajalcu ne bo uspelo izogniti stečaju in ne bo zmožen vrniti tako nakopičenega dolga do države, bo država zasegla premoženje podjetja in prepovedala upravljanje z denarjem na vseh njegovih računih.

V hrvaški vladi pričakujejo, da bo zakon uveljavljen s 1. septembrom, ko naj bi začel veljati tudi novi zakon o stečaju.