Vlada in fiskalni svet z različno razlago
Fiskalni svet je vedno natančen. Pod drobnogled je vzel predlagane proračunske dokumente za leti 2027 in 2028, ki jih obravnava državni zbor.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Medtem ko vlada predvideva, da se bo javnofinančni primanjkljaj z nekaj manj kot treh odstotkov BDP prihodnje leto znižal na 2,5 odstotka BDP in v 2028 na 2,3 odstotka BDP, pa fiskalni svet predvideva, da bo brez izvedenih ukrepov letos dosegel 3,2 odstotka BDP in se nato zvišal na 3,4 oz. 3,8 odstotka BDP. Bil bi torej nad dovoljenimi tremi odstotki BDP glede na fiskalna pravila v uniji.
Skupna rast neto izdatkov, po kateri se presoja spoštovanje fiskalnih pravil na ravni EU, naj bi glede na danes objavljeno oceno proračunskih dokumentov po napovedih fiskalnega sveta prav tako presegala zavezo iz srednjeročnega fiskalnega načrta.
Vlada medtem v osnutku proračunskega načrta sektorja država za leto 2027, ki ga bo v sklopu izvajanja zakonodaje o fiskalnih pravilih poslala v Bruselj, načrtuje, da se bo Slovenija že prihodnje leto vrnila v okvire fiskalnih pravil.
Fiskalni svet pogreša obrazložitve
Proračunski dokumenti poleg tega po opozorilih fiskalnega sveta ne upoštevajo možnih negativnih učinkov načrtovane omejitve izdatkov na gospodarsko aktivnost. V predlaganih proračunskih so sicer predpostavljeni obsežni ukrepi na številnih proračunskih postavkah, a brez obrazložitve in predstavitve na način, ki bi omogočal neodvisen izračun njihovih finančnih učinkov, menijo v fiskalnem svetu.
Interventni zakon bi še povečal primanjkljaj
Pomembno tveganje tokratne ocene je zaradi trajnega vpliva na javne finance povezano tudi z vprašanjem uveljavitve zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Tega fiskalni svet zaradi negotovosti glede izida referenduma ni vključil v oceno, je pa že pred časom v oceni učinkov uveljavitve zakona opozoril, da bi na kratek rok ukrepi iz zakona primanjkljaj povečali za okoli 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP.
Vlada bi morala pripraviti bolj verodostojen predlog proračunov ter srednjeročni fiskalni okvir z jasno opredeljenimi ukrepi, ki bodo zagotavljali vzdržnost javnih financ in podpirali krepitev dolgoročnega gospodarskega potenciala, so jasni v fiskalnem svetu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
