Benjamin Beci, Državni svet Republike Slovenije

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Kaj bo na območju Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje nastalo po izstopu iz premoga? Kateri projekti bodo nadomestili sedanje dejavnosti in kakšne priložnosti bodo imeli zaposleni?

To so vprašanja, na katera je na današnjem posvetu v Državnem svetu opozoril velenjski župan in državni svetnik Peter Dermol.

Kot je poudaril, so se v Šaleški dolini z letnico izstopa iz premoga 2033 sprijaznili. Od države pa pričakujejo jasne odgovore, dolgoročno energetsko strategijo in konkretne razvojne projekte, ki bodo prebivalcem omogočili varno prihodnost.

Rudarji in njihove družine potrebujejo jasne informacije

Dermol je spomnil, da je bila odločitev o izstopu iz premoga do leta 2033 sprejeta v začetku leta 2022. Po njegovih besedah celovita sistemska podpora za izvedbo pravičnega prehoda še vedno ni vzpostavljena, spreminjanje usmeritev in časovnic pa povečuje negotovost.

Kot župan se srečuje z rudarji in njihovimi družinami, zato je posebej poudaril odgovornost države do ljudi, ki jih bodo spremembe najbolj neposredno prizadele. Ti potrebujejo pravočasne informacije o zaposlitvah in prihodnosti regije.

Izstop iz premoga tako ni zgolj vprašanje konca ene dejavnosti, temveč tudi tega, kaj jo bo nadomestilo in od česa bodo ljudje živeli.

Območje TEŠ vidi kot priložnost za nove vire

Po Dermolovem opozorilu Šaleška dolina tudi po opustitvi premoga ne bi smela izgubiti svoje energetske vloge. Območje TEŠ in Premogovnika Velenje ima obsežne površine, elektroenergetske priključke, plinovodno omrežje in drugo infrastrukturo, ki bi jo lahko uporabili pri razvoju novih energetskih virov.

Toda konkretnih odgovorov o prihodnjih projektih je po njegovem premalo. Prepričan je, da pri umeščanju novih tehnologij na območje TEŠ že zamujamo, dolgotrajni prostorski postopki pa razvoj dodatno zavirajo. Ob tem je opozoril tudi na izkušnje Šaleške doline in Koroške z gradnjo tretje razvojne osi.

Država po njegovem potrebuje energetsko strategijo, ki bo veljala dolgoročno in se ne bo spreminjala z vsako novo vlado.

Blok 6 kot rezerva za izredne razmere?

Med predlogi je Dermol izpostavil ohranitev bloka 6 TEŠ kot strateškega energetskega vira za krizna obdobja, dokler Slovenija ne zagotovi zadostnih nadomestnih proizvodnih virov.

Poudaril je, da s tem ne zagovarja nadaljevanja obsežnega izkopavanja in uporabe premoga. Želi pa, da bi država v izrednih energetskih razmerah ohranila možnost dodatne proizvodnje električne energije.

Predlog je povezal z vprašanji zanesljivosti oskrbe, odvisnosti od uvoza in pričakovane rasti porabe. Med novimi velikimi porabniki je omenil tudi podatkovne centre ter opozoril na obdobje, ko novi proizvodni viri še ne bodo zagotavljali dovolj energije.

Stroški emisijskih kuponov tudi na položnicah

Pomemben del njegovega nastopa je bil namenjen stroškom daljinskega ogrevanja. Dermol je opozoril, da so emisijski kuponi pomembno vplivali na ceno toplote v Šaleški dolini, njihovo breme pa prek položnic nosijo uporabniki.

Pri tem je izpostavil socialne razlike: strošek po enaki ceni obračunske enote plačujejo tako ljudje z nizkimi pokojninami kot tisti z bistveno višjimi prihodki, njihove možnosti za plačilo in vlaganje v energetske izboljšave pa so različne.

Po njegovem bi morala biti Slovenija dejavnejša pri iskanju rešitev na evropski ravni, saj sedanji sistem trgovanja z emisijskimi kuponi preveč obremenjuje končne uporabnike.

Kaj bo z znanjem in mladimi kadri?

Šaleška dolina ima poleg infrastrukture tudi znanje, ki se je razvijalo desetletja. Na energetiko so vezani delovna mesta, izobraževalne ustanove in strokovni kadri.

Dermol zato poudarja, da morajo nove dejavnosti ponuditi prihodnost tudi mladim, ki se danes izobražujejo za energetske poklice.

V Mestni občini Velenje napovedujejo, da bodo še naprej zahtevali jasno opredelitev prihodnosti območja, pravočasne pogoje za investicije in zaščito interesov prebivalcev.

Regija, ki je desetletja pomembno prispevala k oskrbi Slovenije z energijo, po njihovem upravičeno pričakuje, da bo ostala del njene energetske prihodnosti.