Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V torek, 3. novembra 2015, je v Knjižnici Mirana jarca Novo mesto potekal literarni večer, v sklopu katerega so obiskovalcem predstavili knjigo Anton Vramec in Slovenci, s katero avtor knjige Andrej Šiško, sicer zagnani iskalec resnice slovenskih domoljubnih in zamolčanih izročil s predniki iz osrčja Prlekije, želi razkriti zamolčani del slovenske zgodovine.

Ob večletnem temeljitem študiju je Andrej Šiško zbiral gradivo za argumente, ki utemeljujejo, da je jezik, v katerem je objavljal v 16. stoletju Anton Vramec, natančneje jezik v Vramčevi Kroniki Vezda znovič spravljena slovenskim jezikom, ki je izšla leta 1578 v Ljubljani, slovenski.

V svoji raziskavi, temelječi pretežno na zgodovinskih, filoloških, etnonimskih in jezikovnih dejstvih opozarja, da je Vramec, čistokrvni vzhodnoštajerski Slovenec, rojen v Ormožu oziroma njegovi okolici, s svojo Kroniko Slovencem podaril prvo slovensko in občo natisnjeno zgodovino ter dokazuje, da je knjiga slovenska in ne kajkavsko-hrvaška oziroma dvojezična.

Ker je bila Kronika po letu 1918 izbrisana iz slovenskih učnih programov, je avtor zagotovo poskrbel za njeno vnovično oživitev. Dal je natisniti njen faksimile, hkrati pa knjigo prečrkoval v današnjo slovensko pisavo.

Tudi Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, je aprila letos soglasno sprejela sklep: »O delu Antona Vramca in njegovem pomenu za slovensko zgodovinopisje naj se opredelijo zgodovinska, jezikoslovna in etnološka stroka. Ponovno je treba ovrednotiti delo Antona Vramca kot pomembnega Slovenca in to ovrednotenje tudi ustrezno javno obeležiti.«

Številne razloge zakaj si Anton Vramec zasluži primerno mesto v slovenski zgodovini, zakaj je Vramčev slovenski knjižni jezik iz 16. stoletja za Slovence še kako pomemben, pa tudi zakaj bi morali njegovo Kroniko postaviti na častno mesto v zgodovini slovenskega slovstva je Andrej Šiško z obiskovalci delil v družbi Marjana Moškona.