Kako je francoski kralj Henrik IV. Louvre spremenil v valilnico umetnikov
Francoska prestolnica se vztrajno uvršča med najbolj obiskana evropska mesta, Louvre pa med najbolj obiskane muzeje na svetu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
In Parižani se za vse skupaj lahko zahvalijo tudi kralju Henriku IV., ki je na prestol stopil leta 1589, ko so mesto pretresali nasilni politični nemiri, pestile pa so ga tudi slabe higienske razmere in skrajna revščina. Henriku IV. pripisujejo zasluge, da je Parizu povrnil sloves eno najimenitnejših mest na svetu, s čimer si je prislužil vzdevek »dobri kralj Henrik«. Pomemben del njegovih načrtov za preporod mesta je bilo spodbujanje umetnosti.
Kraljeva rezidenca je postala dom umetnikov
Palača Louvre, nekdaj grad Louvre, je več kot 200 let služila kot kraljeva rezidenca, preden jo je Henrik IV. razširil s krilom Grande Galerie oziroma Veliko galerijo. Gradnja se je po navedbah izvirnega članka začela leta 1595 in končala 1610.
Leta 1608 je Henrik izdal kraljevi odlok, s katerim je več sto obrtnikom dovolil bivanje in delo v stanovanjih in ateljejih, urejenih v pritličju palače. S preselitvijo v palačo so ti mojstri – med njimi umetniki, urarji, izdelovalci globusov in tapiserij, zlatarji ter kiparji – postali »služabniki krone«. Zanje zato niso več veljala stroga pravila francoskega cehovskega sistema, ki so določala, kje smejo delati in koliko vajencev lahko sprejmejo.
"Valilnica mojstrov"
Takšna ureditev naj bi po Henrikovem odloku ustvarila tudi »valilnico mojstrov, iz katere bodo po vajeništvu pri tako dobrih učiteljih izšli številni, ki se bodo nato razkropili po našem kraljestvu … [in] druge učili najžlahtnejših veščin svoje umetnosti«. Odlok je postavil temelje za to, da je Pariz v naslednjih petih stoletjih postal ena od evropskih kulturnih prestolnic.
Henrik je med svojo 21-letno vladavino zgornja nadstropja Velike galerije napolnil s svojo obsežno osebno umetniško zbirko. Umetnikom, ki so živeli in delali v Louvru, je omogočil, da so tamkajšnja dela kopirali. Ko je Louvre med francosko revolucijo odprl vrata javnosti, so odredili, da vsak umetnik, ki ga obišče, brezplačno dobi slikarsko stojalo in dovoljenje za kopiranje slik iz zbirke.
Tradicija kopiranja mojstrovin se nadaljuje še danes
Tradicija kopiranja zgodovinskih mojstrovin iz Louvra se nadaljuje še danes, čeprav za to potrebujete dovoljenje. Na priložnost, da zasedete eno od zgolj 250 mest, ki so na voljo vsako leto, boste morda morali čakati več let. Kopisti lahko ustvarjajo največ tri mesece, njihove dokončane slike pa uradni predstavniki Louvra pred izdajo uradnega potrditvenega žiga temeljito pregledajo. Da kopije ne bi postale ponaredki, veljajo določeni ukrepi: uporabljena platna morajo biti denimo za petino večja ali manjša od izvirnikov, tako da kopij ni mogoče predstavljati kot pristna dela.
Še vedno brezplačna stojala
Če danes postanete kopist v Louvru, s tem sicer ne dobite tudi prijetnega stanovanja v eni najbolj znamenitih stavb na svetu – še vedno pa vam brezplačno pripada slikarsko stojalo. Vsekakor se pridružite bogati tradiciji, katere del sta bila tudi Edgar Degas in Marc Chagall. Kot je nekoč izjavil Paul Cezanne: »Louvre je knjiga, iz katere se učimo brati.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
