Beethoven skozi oči Andyja Warhola: Kako je skladatelj postal pop ikona
Nova razstava Beethoven by Warhol v Beethovnovi hiši v Bonnu predstavlja eno zadnjih mojstrovin slavnega popartističnega umetnika – portret Ludwiga van Beethovna. Obiskovalcem razkriva tudi zgodbo o nastanku tega dela.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Portret Ludwiga van Beethovna, ki ga je ustvaril Andy Warhol, ponuja povsem nov pogled na velikega skladatelja. Umetnik je na sitotisku iz leta 1987 opustil strogi obraz, kakršnega običajno vidimo na zgodovinskih portretih in kipih glasbenega genija. Namesto tega je z živimi barvami in udarnim vizualnim jezikom poparta Beethovna spremenil v sodobno ikono.
Delo je bilo prvotno zasnovano kot komercialni projekt za Warholov newyorški studio The Factory. Nastalo je v omejeni nakladi 60 izvodov in velja za eno najizvirnejših umetniških interpretacij Ludwiga van Beethovna v 20. stoletju. Warhol je znamenite barvne sitotiske Beethoven ustvaril le nekaj tednov pred svojo nenadno smrtjo 22. februarja 1987. Serija zato spada med njegova zadnja dela.
Kako se je Warhol lotil Beethovna in v kakšnih okoliščinah so nastale številne barvne različice dela? Na ta in druga vprašanja odgovarja posebna razstava »Beethoven by Warhol«, ki bo v Beethovnovi rojstni hiši v Bonnu na ogled do aprila 2027.
Dva podobno misleča genija?
Na razstavi so predstavljena redka dela, ki jih javnost sicer skoraj zagotovo ne bi mogla videti. Skupina kustosov Beethovnove hiše in arhiva v Bonnu, ki jo vodi Malte Boecker, je tri leta iskala dragocene predmete po arhivih in zasebnih zbirkah.
Poleg znamenitega Warholovega Beethovna si lahko obiskovalci ogledajo risbe, ki jih je umetnik ustvaril med iskanjem primernega Beethovnovega motiva v Bonnu. Razstavljeni so tudi poskusni odtisi, ki dokumentirajo njegovo raziskovanje različnih barvnih kombinacij.
Kustosi posebej opozarjajo na skrbno izdelan Beethovnov portret na platnu, ki je v lasti anonimnega zbiratelja iz Porenja. »Warhol nam s takšnimi deli sporoča: Poglejte tega človeka! Beethoven je popolnoma sodoben! Je superzvezdnik!« je povedala kustosinja Silke Bettermann.
Kako je Warhol ustvaril svojega Beethovna
Za stvarmi, ki so videti lahkotne in preproste, se skoraj vedno skriva veliko dela. Enako velja za Warholovo serijo Beethoven. Umetnik je med raziskovanjem primerjal številne upodobitve skladatelja, preden je razvil svojo zamisel. Ustvaril je tudi več risb po Beethovnovih podobah, med drugim po skladateljevem kipu na trgu Münsterplatz v Bonnu.
Nazadnje je za izhodišče izbral znameniti portret, ki ga je Joseph Karl Stieler naslikal leta 1820 po naročilu frankfurtskega para Franza in Antonie Brentano. Trgovska in mecenska družina Brentano je prijateljevala z Beethovnom. Stieler je želel ujeti tako skladateljevo zunanjo podobo kot njegov uporniški značaj.
Portret iz leta 1820
Warhol je prevzel grafično zasnovo Stielerjeve slike, spremenil njene barve in čez portret položil rokopis Beethovnove partiture. Toda namesto notnega zapisa stavka »Credo iz Misse solemnis«, ki ga je uporabil Stieler, je izbral glasbo iz Mesečeve sonate, verjetno najbolj znanega Beethovnovega dela.
»Warholov Beethoven nas povsem dobesedno nagovarja skozi svojo glasbo in z njeno pomočjo,« je kustosinja Silke Bettermann povedala za DW.
Nogometna zvezda v Beethovnovi hiši
Pomembno vlogo pri nastanku Warholovih Beethovnov je imel bonski galerist Hermann Wünsche. Umetnika ni le obiskoval v New Yorku, temveč ga je večkrat pripeljal tudi v Porenje.
Warhol je prav po Wünschejevi zaslugi ustvaril številna dela, povezana z Nemčijo. Med njimi so portreti nemškega kanclerja Willyja Brandta iz leta 1976 in nogometnega zvezdnika Tonija Schumacherja, ki ga je upodobil leta 1983.
Organizatorji so Schumacherjev portret pripeljali v Bonn, kjer je razstavljen kot posojilo iz nogometaševe zasebne zbirke. Odprtja se je udeležil tudi nekdanji vratar. Schumacher je Warholu poziral leta 1983. »Ob tem sem res dobil kurjo polt,« je dejal.
Spominja se tudi srečanja z ameriškim umetnikom: »Takrat, sredi osemdesetih let, sem bil, če smem tako skromno reči, tudi sam že zvezdnik. Potem pa je prišel Andy Warhol. Ko sva bila skupaj v istem prostoru, se mi je zdelo, da gledam pravo superzvezdo, zato sem se nekoliko umaknil v ozadje.«
Warhol in glasba
V Beethovnovi hiši je prvič na ogled tudi edinstvena zbirka ovitkov glasbenih plošč, ki jih je oblikoval Warhol. Zbral jih je belgijski zbiratelj in poznavalec umetnikovega dela Guy Minnebach.
Andy Warhol je v treh desetletjih ustvaril več kot 50 izvirnih in vizualno privlačnih ovitkov plošč. Razpon sega od razmeroma klasičnega, vendar že igrivo oblikovanega ovitka Mendelssohnove plošče pianista Vladimirja Horowitza, ki ga je Warhol tudi osebno poznal, do legendarnega ovitka s kavbojkami in pravo zadrgo za album Sticky Fingers skupine The Rolling Stones iz leta 1971. Med njegovimi najbolj znanimi deli je tudi ovitek z banano za album skupine The Velvet Underground in pevke Nico iz leta 1967.
Po pripovedovanju prič je v Warholovem studiu glasba igrala brez premora. Ovitki zato ponujajo vpogled v umetnikov glasbeni okus. Zanimivo je, da med njimi ni Beethovna.
»Danes potrebujemo več Beethovna«
Warholova razstava je uvod v pomembno leto Beethovnove hiše. Marca 2027 bodo po svetu zaznamovali 200. obletnico skladateljeve smrti, v Bonnu pa bodo pripravili posebno izvedbo Beethovnovega festivala.
»Bil je upornik, rušil je pravila in postavljal pod vprašaj razmerja moči svojega časa. Bil je glasnik svobode, kar je dobro sporočilo tudi za današnji čas. Tudi danes potrebujemo več svobode.«
»Ta razstava je čudovit uvod v Beethovnovo spominsko leto,« je povedal nemški državni minister za kulturo in medije Wolfram Weimer. Kot pokrovitelj razstave je odpotoval v Bonn, si jo ogledal in spregovoril na odprtju: »Danes potrebujemo več Beethovna,« je poudaril v govoru: »Beethoven ni bil le glasbeni genij, ki je svetu podaril nekaj največjih glasbenih umetnin, kar si jih lahko zamislimo,« je Weimer povedal za Deutsche Welle. Skladatelj je po njegovih besedah poosebljal tudi idejo svobode.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
