Več kot 21.600 ljudi želi v dom takoj, prostih mest pa je le 17
Dolgotrajna oskrba je stanovalcem prinesla nižje položnice, ni pa rešila stare težave: kako sploh priti do postelje v domu za starejše.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko družina danes išče prosto mesto v domu za starejše za stare starše ali drugega svojca, je pogled na najnovejše podatke vse prej kot spodbuden. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bilo 20. septembra v evidencah 42.815 prosilcev, kar 21.615 med njimi pa jih želi takojšnjo namestitev. Evidenca je na isti dan kazala le 17 prostih mest.
Razkorak je ogromen, vendar številke zahtevajo nekaj pojasnil. Ne gre namreč za eno samo dolgo čakalno vrsto, v kateri bi 21.615 ljudi čakalo na prvo prosto posteljo.
Več kot 21 tisoč ljudi želi namestitev takoj
V evidencah je trenutno 112.488 aktivnih prošenj, aktualnih pa 46.209. Toda en človek lahko prošnjo odda v več domovih, zato število prošenj ne pove, koliko ljudi dejansko išče namestitev. Ko se podvojene prošnje izločijo, je različnih prosilcev 42.815, med katerimi jih 21.615 želi namestitev takoj. Prav slednji podatek zato precej bolje pokaže dejanske potrebe.
Tudi podatek o 17 prostih mestih ne pomeni, da bi jih bilo mogoče preprosto dodeliti prvim 17 čakajočim. Skupnost socialnih zavodov pojasnjuje, da mora biti mesto primerno potrebam uporabnika. Dom ima lahko na primer nerešene prošnje za negovalni oddelek, prosto pa posteljo na stanovanjskem oddelku.
Razlike so velike tudi med posameznimi deli države. Na območju Ljubljane denimo takojšnjo namestitev želi 9380 prosilcev, evidenca pa kaže eno samo prosto mesto. Na območju Kranja želi takojšnjo namestitev 3776 ljudi, prostega mesta ni, na območju Kopra pa je takšnih prosilcev 3397, prav tako brez evidentiranega prostega mesta.
Dolgotrajna oskrba je spremenila položnice
Medtem ko problem dostopnosti postelj ostaja, je za tiste, ki v domu že živijo in so vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe, največja sprememba vidna na položnici.
Pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji se je začela izvajati 1. decembra 2025. Do sredine januarja letos je bilo v novi sistem vključenih 20.042 ljudi oziroma skoraj 99 odstotkov stanovalcev domov za starejše. Od tega jih je bilo 19.899 v celodnevni dolgotrajni oskrbi v instituciji, 143 pa v dnevni dolgotrajni oskrbi.
Ključna sprememba je, da uporabnik dolgotrajne oskrbe v instituciji ne plačuje več storitev oskrbe, temveč nastanitev in prehrano ter morebitni nadstandard. Stroški same dolgotrajne oskrbe se krijejo iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Razlika je lahko velika predvsem pri ljudeh, ki potrebujejo veliko pomoči. Prve konkretne položnice iz Doma starejših Hrastnik so pokazale, da je stanovalec, ki je prej plačeval 849,40 evra, po spremembi plačal 743,69 evra oziroma dobrih sto evrov manj. Pri zahtevnejši oskrbi so bile razlike precej večje. Položnica v višini 1359,28 evra se je v enem od predstavljenih primerov znižala na 742,05 evra, v drugem pa s 1340,34 na 693,16 evra. Prihranek je v zadnjem primeru znašal kar 647,18 evra na mesec. Gre sicer za konkretne primere enega doma, in ne za slovensko povprečje.
Koliko danes stane bivanje v domu?
Enotne cene ni. Ta se med izvajalci razlikuje, pri tem pa je treba ločiti standardno nastanitev in prehrano od morebitnega nadstandarda.
Uradni ceniki lepo pokažejo razlike. Cena standardne nastanitve in prehrane po sistemu dolgotrajne oskrbe denimo pri Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka znaša 702,20 evra mesečno, v Domu starejših občanov Bežigrad 686,75 evra, v Domu upokojencev Center Ljubljana 717,04 evra, v Domu starejših Lendava 715,49 evra, pri številnih zasebnih izvajalcih pa je postavljena tik pod 781,94 evra.
Prav cena 781,94 evra je bila ob uvedbi novega sistema določena kot zgornja meja za standardno nastanitev in prehrano, vezana na takratno višino zagotovljene pokojnine. Standardna nastanitev pri tem pomeni dvoposteljno sobo s souporabo kopalnice. Za nadstandard lahko stanovalec plača dodatno.
V istem domu, podobna oskrba, različna zneska
Uvedba novega sistema pa ni potekala brez težav. Ena od teh se je pokazala pri ljudeh, ki so v institucionalno varstvo vstopili po začetku izvajanja dolgotrajne oskrbe, njihov postopek za priznanje pravice pa še ni bil končan.
Tako so bili nekateri stanovalci v primerljivih položajih obravnavani različno zgolj zato, ker je eden že imel ustrezen status v sistemu dolgotrajne oskrbe, drugi pa je še čakal na odločitev.
Prav to naj bi popravil interventni zakon, ki ga je državni zbor sprejel 18. septembra. Od 1. oktobra letos do konca leta 2027 oziroma do izvršljivosti odločbe se bodo plačila določenih stanovalcev institucionalnega varstva začasno izenačila s plačili uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Za upravičene je predviden tudi poračun za nazaj v obliki dobropisa, če so bili po 1. decembru 2025 zaradi postopnega uvajanja sistema in daljših postopkov odločanja finančno v slabšem položaju.
Brez zaposlenih tudi postelja ne pomaga
Druga velika težava je kader. Interventni zakon zato uvaja tudi začasne dodatke za zaposlene. Tisti, ki neposredno izvajajo dolgotrajno oskrbo, osnovno oziroma socialno oskrbo, zdravstveno nego ali rehabilitacijo, bodo za polni delovni čas upravičeni do 300 evrov bruto mesečnega dodatka, drugi zaposleni pri teh izvajalcih pa do 150 evrov bruto. Ukrep je namenjen tudi zadržanju obstoječega kadra in večji privlačnosti dela v sistemu dolgotrajne oskrbe.
Do konca leta 2027 bodo imeli izvajalci še eno možnost. Če potrebnega kadra ne bodo mogli zagotoviti z zaposlitvijo, bodo lahko pogodbeno sodelovali tudi s samostojnimi podjetniki. Ti bodo morali izpolnjevati enake zahteve glede izobrazbe in usposobljenosti kot drugi izvajalci storitev.
Manj papirjev in hitrejše odločanje
Tretji sklop sprememb je namenjen birokraciji, ki se je v prvih mesecih novega sistema pokazala kot ena od ovir. Ukinja se priprava načrta priporočenih storitev, poenostavljajo se spremembe osebnega načrta in omogoča hitrejša obravnava nekaterih vlog.
Pomembno je tudi, da človek ne bo izgubil že priznane pravice do dolgotrajne oskrbe samo zato, ker osebnega načrta zaradi objektivnih težav na strani izvajalca – na primer zaradi pomanjkanja zaposlenih – ni mogoče skleniti pravočasno.
Interventni zakon posega še na druga področja. Omogoča hitrejši prehod na drugo pravico iz sistema, če uporabniku preneha pravica do oskrbovalca družinskega člana, ter prednostno ponovno oceno upravičenosti, če se človekovo zdravstveno ali funkcionalno stanje pomembno spremeni. V določenih primerih bo lahko pri ponovni oceni sodeloval tudi multidisciplinarni strokovni tim izvajalca.
Do konca leta 2027 se podaljšuje tudi prehodni način financiranja storitev po obračunskem dnevu dolgotrajne oskrbe, nadaljuje se e-oskrba za obstoječe uporabnike, prilagaja pa se tudi sistem nadomestne oskrbe. Večina ukrepov je začasnih in naj bi sistemu omogočila, da se do konca prihodnjega leta stabilizira.
Položnica je lahko nižja, postelj pa zato ni nič več
Devet mesecev po začetku izvajanja dolgotrajne oskrbe v institucijah se tako kažeta dve precej različni plati novega sistema. Za velik del ljudi, ki v domovih že živijo, je reforma prinesla zelo konkretno finančno razbremenitev. Zlasti pri zahtevnejši oskrbi lahko družina vsak mesec plača več sto evrov manj.
Toda za družino, ki prosto posteljo išče danes, ostaja osnovna težava ista: mesto je težko dobiti. Podatek, da več kot 21.600 prosilcev želi takojšnjo namestitev, medtem ko je v evidenci 20. septembra le 17 prostih mest, nazorno pokaže, da cenejša oskrba še ne pomeni tudi dostopnejše oskrbe.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
