3000 let mačk v umetnosti: od egipčanskih boginj do Warhola in Dunjića
Čaščene, preganjane, opazovane in občudovane – le malo živali je umetnike skozi tisočletja navdihovalo tako močno kot mačka.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Včasih je sveta, drugič skrivnostna ali nevarna, pogosto pa preprosto zvesta spremljevalka. Njeno sled odkrivamo v 15 delih iz več kot 3000 let umetnostne zgodovine.
Mačke se v umetnosti sprehajajo skozi templje in ateljeje, dremajo na okenskih policah ter počivajo na posteljah. Srečamo jih na staroegipčanskih grobnih poslikavah, renesančnih risbah, impresionističnih portretih in v sodobnih pravljičnih podobah. Njihova vloga se je skozi stoletja spreminjala, njihova skrivnostnost pa je ostala.
Mačka iz Nebamunove grobnice, stari Egipt, okoli 1350 pr. n. št.
Zgodba se začne z mačko v trstičju. Skozi papirus se približuje plenu in ga pozorno opazuje. Prizor ne pripoveduje le o lovu. V starem Egiptu so mačke častili in jih povezovali z Bastet, boginjo zaščite, plodnosti in veselja. Mačka tu ni zgolj domača žival, temveč bitje s svojo močjo – blizu človeku, a še vedno neodvisno.
Angleški bestiarij, okoli leta 1250
Iz boginje je nastala uganka. V srednjeveški Evropi se je pogled na mačko močno spremenil. Nekoč čaščena žival je postala bitje, ki je ljudi hkrati privlačilo in vznemirjalo. V bestiarijih je nastopala kot spretna lovka, pa tudi kot simbol zvijačnosti in prevare. Pozneje so jo povezovali s čarovništvom in demonskimi silami.
Leonardo da Vinci: Študija otroka z mačko, 1478–1481
Kdor je že poskušal v naročju zadržati mačko, bo prizor takoj prepoznal. Otrok žival močno objema, vendar se mu ta izmika. Leonardo ni upodobil le gibanja, temveč tudi značaj: mačka ostaja samosvoja, neodvisna in neukrotljiva.
Francisco de Goya: Manuel Osorio Manrique de Zúñiga, 1790
Včasih se najpomembnejše skriva v ozadju. Deček drži srako na vrvici, za njim pa tri mačke nepremično čakajo na svojo priložnost. Zaradi njih se navidezno mirno razpoloženje slike nenadoma spremeni. Mačke opozarjajo, da se lahko pod spokojno površino skriva nekaj nepredvidljivega.
Édouard Manet: Srečanje mačk, 1868
Noč pripada mačkam. Visoko nad ulicami se na strehi srečata dve živali. Ali se dvorita, opazujeta ali pa sta si le prekrižali pot, ni jasno. Prav ta dvoumnost daje Manetovi grafiki življenje. V 19. stoletju je mačka postala simbol svobode, ki je ni mogoče ujeti ali dokončno razložiti.
Pierre-Auguste Renoir: Julie Manet z mačko, 1887
Mačka ni več v templju ali srednjeveškem bestiariju, temveč mirno počiva v otrokovem naročju. Renoir prikazuje Julie Manet in njeno ljubljenko v trenutku tihe bližine. Živali ni treba ničesar simbolizirati – že njena navzočnost govori o toplini, varnosti in vsakdanjiku, v katerem je dobila svoje stalno mesto.
Xu Gu: Mačka in metulji, konec 19. stoletja
V kitajskem slikarstvu ima mačka drugačen simbolni pomen kot v evropski umetnosti, kjer pogosto niha med zapeljevanjem in nevarnostjo. Mačka na sliki opazuje metulja, oba motiva pa predstavljata srečo, skladnost in dolgo življenje.
Franz Marc: Bela mačka, 1912
Spečih mačk ne gre buditi. Bela mačka Franza Marca počiva zvita v klobčič in se ne zmeni za svet zunaj slike. Marc živali ni želel prikazovati skozi človeške oči, temveč razkriti njihovo lastno resničnost. Njegova spokojna mačka je nasprotje sveta, ki postaja vse glasnejši.
Balthus: Portret njegovega veličanstva, kralja mačk, 1935
Nekateri umetniki mačke slikajo, drugi bi radi postali ena izmed njih. Balthus se je upodobil kot skrivnostna, skoraj mitska figura – ponosna, budna in neodvisna kot mačka. Žival ni le motiv, temveč umetnikov drugi jaz.
Andy Warhol: 25 mačk z imenom Sam in ena modra muca, 1954
Pred znamenitimi pločevinkami juhe so bile mačke. Številnim je bilo ime Sam, vendar si nobena ni bila podobna. Andy Warhol je skupaj z materjo Julio Warhola ustvaril umetniško knjigo, polno humorja, naklonjenosti in samosvojih mačjih značajev.
Leonor Fini: Nedeljsko popoldne, 1980
Pri Leonor Fini imajo glavno besedo mačke. Argentinsko-italijanska umetnica je v nekem obdobju živela z več kot 20 mačkami. Na njenih slikah niso le domače živali, temveč človekove enakovredne spremljevalke, opazovalke in varuhinje nadrealističnega sveta. »Žival nam pomaga. Ima moč in lastnosti, ki smo jih pozabili. Povsem naravno je, da čutimo veliko hrepenenje po živalih, globoko spoštovanje in občudovanje,« je zapisala umetnica.
David Hockney: Gospod in gospa Clark ter Percy, 1970–1971
Včasih mačka o odnosu pove več kot človeka. Ossie Clark in Celia Birtwell stojita drug ob drugem presenetljivo odmaknjena, medtem ko maček Percy mirno sedi v ospredju. Deluje kot središče slike in skoraj njena prava glavna osebnost. Hockney z njim pokaže, da domače živali pogosto utelešajo bližino, ki je med ljudmi ni več.
Edward Bawden: Emma Nelson ob ognju, 1987
Tu je mačka lahko preprosto mačka. Povsem naravno sedi ob kaminu: ni alegorija, zlovešče znamenje ali božansko bitje, temveč le sostanovalka. Po stoletjih človeških razlag in projekcij je končno postala nekaj vsakdanjega – in prav zato še bolj domačega.
Owen Smith: Zapuščena, brez letnice
Mačke znajo biti videti pošteno užaljene. Owen Smith je iz takšnega izraza ustvaril celotno zgodbo. Njegova mačka deluje, kot da je pravkar prejela slabo novico – ali pa se je zavestno odločila, da nam ne bo razkrila ničesar.
Vladimir Dunjić: Kraljica mačk, 2018
Na koncu se mačka vrne tja, kjer se je njena umetnostna pot začela: v svet mitov. Srbski slikar Vladimir Dunjić jo je prikazal kot veličastno spremljevalko ženske figure, umeščeno nekam med pravljico, sanje in resničnost. Podoba spominja na starodavne boginje in nadrealistične svetove.
Zaključek?
Več kot 3000 let po mački iz Nebamunove grobnice ostaja nekaj nespremenjeno: mačke ni mogoče povsem udomačiti, še manj pa enoznačno razložiti. Ostaja to, kar je bila od nekdaj – uganka na štirih tačkah. In da ne pozabimo še na našega slavnega mačka - Mačka Murija, ki ga je za vse večne čase v naš spomin narisala Jelka Reichman.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
