STA

"Izraženo pričakovanje ministrice za notranje zadeve, da bi lahko sama izbirala predstojnika policije s svojo ekipo, oz. da bi morala vlada kot organ imenovanja njenemu predlogu avtomatično slediti pa žal nima podlage, ne v relevantni zakonodaji in tudi ne v sodni praksi vrhovnega, ustavnega in upravnega sodišča," je dejala Švarc Pipanova.

Glede stališč, da bi morala biti policija kadrovsko neodvisna od politike pa je pravosodna ministrica opozorila, da je policija organ v sestavi notranjega ministrstva in torej po ustavnopravnem položaju ni neodvisen ali samostojen državni organ, kot je denimo primerjalno državno tožilstvo. Pri svojem delovanju je policija le operativno samostojna in avtonomna, je dodala.

Slovenski pravni red nadalje omogoča, da vsakokratni nosilci politične oblasti vplivajo na kadrovsko zasedbo najvišjih uradniških položajev. Zakonodaja s tem namenom ureja tudi "dobro znano posebno možnost politične razrešitve najvišjih položajnih uradnikov v roku enega leta od imenovanja," je spomnila Švarc Pipanova.

• Za v. d. šefa policije je politični pritisk tudi članek, objavljen v mediju

Z vabilom na pogovor ni nič narobe

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Branko Lobnikar je ocenil, da z vabilom predsednika vlade generalnemu direktorju policije na pogovor ni nič narobe, saj da vlada lahko deluje zgolj in samo tako, da komunicira z vsemi organi, ki izvajajo zakonodajo.

Lobnikar je ob tem nov način varovanja predsednika vlade komentiral, češ da ni edinstven, ampak smo ga v državi že poznali, "zaradi tega je treba ugotoviti, da je takšen način izvajanja varovanja običajen".

Danes v tej državi ni nič nenavadnega, sistem je normalen, deluje dobro, policisti znajo in zmorejo izvajati svoje naloge, politika pa se v to ne vpleta, je zagotovil. Lobnikar je na vprašanje ali bo sam zasedel mesto ministra za notranje zadeve odgovoril, da ni kandidat za to mesto in mu ga tudi nihče ni obljubil.

Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper meni, da so se mediji in ljudje iz danes objavljenega poročila v.d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava lahko prepričali, da v tem mandatu ni nihče izvajal pritiskov na delo policije ali želel pridobiti informacij o njenem delu.

Iz poročila po besedah Kociprove sledi, da je Lindav kot obliko pritiska ocenil pogovor s takrat še mandatarjem Robertom Golobom, ki je želel preveriti ali oba zastopata politiko, ki je bila obljubljena volivcem. Če bi kasnejšo notranjo ministrico ali v. d. generalnega direktorja policije takrat kaj tako zelo zmotilo bi "se lahko takrat odločila, da pač ne bosta sprejela funkcije".

Dodatno sporočilo

Iz kabineta predsednika vlade so naknadno poslali še sporočilo, da so Lindava zaprosili za dodatno poročilo, ali je kdorkoli od ministrov, državnih sekretarjev ali drugih funkcionarjev, vključno z ministrico za notranje zadeve, želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija, ali vplivati nanje.

Predsednik vlade je dodatno poročilo prejel popoldne, iz njega pa izhaja, da v mandatu te vlade ni bilo primera, da bi kdorkoli od političnih funkcionarjev želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija, ali vplivati nanje. "S tem dopisom je torej policija potrdila, da ni bilo političnih pritiskov na delo policije," so navedli v kabinetu.