Nataša Sukič: ti ljudje danes sedijo z nami v tej dvorani
V Svobodi so po neuspešnem poskusu uzakonitve pogoja nekaznovanosti za poslance in državne svetnike napovedali, da bodo v tej nameri vztrajali, dokler bo treba.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Noveli zakonov o državnem svetu in o volitvah v državni zbor, ki sta ju v parlamentarni postopek vložili poslanci opozicijske Svobode, že na začetku septembra na odboru DZ za notranje zadeve in javno upravo nista prejeli zadostne podpore. Nasprotovali so jima v koalicijskih vrstah. Zdaj sta tudi dokončno zaključili svojo zakonodajno pot. S tem so se na sredini seji seznanili poslanci.
Svoboda je želela z novelama pogoj nekaznovanosti tudi za poslance in državne svetnike določiti tako, kot so ga v prejšnjem mandatu določili za predsednika republike in lokalne funkcionarje. Na to je danes spomnila tudi poslanka Svobode Janja Sluga.
Poudarila je, da je bil v prejšnjem mandatu sprejet zakon o funkcionarjih, ki ureja pogoj nekaznovanosti za imenovane funkcionarje. V takratni koaliciji so nato pripravili še paket zakonov, s katerimi bi uvedli pogoj nekaznovanosti za vse voljene funkcionarje - poslance, državne svetnike, predsednika republike, župane, podžupane in občinske svetnike.
Za vse so želeli uzakoniti pogoj, da funkcionar ne more biti posameznik, ki je bil obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od enega leta, za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Ta omejitev bi veljala še pet let po prestani kazni, zastarani kazni ali po tistem, ko je bilo prestajanje kazni opuščeno.
Sluga: politične maske so padle
»Žal nam instituta nekaznovanosti in neizvoljivosti pri kandidiranju na volitvah za poslance in za državne svetnike takrat ni uspelo uzakoniti,« je dejala Sluga. Ob tem je poudarila, da so v Svobodi tokrat pričakovali drugačen izid zaradi strank, ki se »jasno in glasno zavzemajo za okrepljen boj zoper organiziran kriminal in proti korupciji«, pri čemer je izpostavila Demokrate.
»Politične maske so torej padle,« je dejala ter izpostavila še, da ima »vladajoča razširjena koalicija polna usta boja zoper korupcijo. Ko bi morali tovrstne standarde politike podpreti kot zakonski pogoj za nezmožnost kandidiranja, pa so glasovali proti.« Poudarila je, da so v Svobodi prepričani, da je takšno določilo v javnem interesu, zato se zavezujejo, da bodo »oba predloga, ki sedaj nista dobila zadostne podpore, vložili ponovno in ponovno in ponovno.«
Sluga je dejala tudi, da je Slovenija ena redkih evropskih držav, ki nima dosledno uveljavljenega pogoja nekaznovanosti.
Kako svojo odločitev branijo v koaliciji?
Anton Šturbej (SDS) je ugovarjal, da v SDS podpirajo krepitev integritete nosilcev javnih funkcij, vendar »legitimen cilj ne zadostuje«, rešitve pa morajo biti »jasno utemeljene, sorazmerno in sistemsko usklajene«.
V poslanski skupini NSi, SLS in Fokus so menili, da gre pri zakonu o DS za »napačen in parcialen poseg v institucijo, ki po ustavni naravi ni strankarski parlament«. Glede zakona o volitvah v DZ pa so trdili, da ne bi smeli omejevati možnosti za kandidiranje, saj so volivci tisti, ki na koncu odločajo.
Sukič: danes sedijo z nami v dvorani
»Ni prav, da interese ljudstva predstavljajo tisti, ki so v kazenskih postopkih, tisti, ki ne premorejo niti osnovnega nivoja integritete, tisti, ki so obsojeni za kazniva dejanja,« pa je dejala Nataša Sukič (Levica).
»V zadnjih desetletjih je bilo v Sloveniji javno izpostavljenih več primerov funkcionarjev, ki so se znašli v kazenskih postopkih ali bili celo pravnomočno obsojeni. A kljub temu niso odstopili s svojih položajev oziroma so še naprej kandidirali za javne funkcije in bili celo izvoljeni. Danes sedijo z nami v tej dvorani. Takšno ravnanje spodkopava temelje države,« je dodala.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
