Profimedia

V Lombardiji z gospodarsko metropolo Milanom na čelu je po končanem štetju glasovnic za več avtonomije glasovalo 95,3 odstotka glasov, je davi sporočila dežela. Volilna udeležba je bila 39-odstotna.

V Venetu, kjer ležita Benetke in Verona, pa je za več avtonomije glasovalo 98,1 odstotka volivcev. Tam je bila tudi volilna udeležba precej večja - 57-odstotna. V obeh deželah je sicer na oblasti desničarska Severna liga, ki si je tudi prizadevala za izvedbo obeh referendumov.

Glavni razlog za zahteve po širši avtonomiji so finance.

"Cilj je dosežen. Za naš Veneto se začenja nova zgodovina," je izjavil predsednik deželne vlade Luca Zaia. Povedal je še, da so bili pri preštevanju glasov tarča domnevnega hekerskega napada.

Izidi niso zavezujoči

Pravico oddati glas na referendumih, ki sta potekala v dveh sosednjih deželah, je imelo več kot enajst milijonov volilnih upravičencev, kar je okoli četrtina vseh prebivalcev Italije. Izidi referendumov niso zavezujoči, bosta pa deželi imeli močnejše pogajalske adute v pogajanjih z Rimom.

Glavni razlog za zahteve po širši avtonomiji so finance. Lombardija in Veneto sta namreč med najbogatejšimi italijanskimi deželami in veljata za gospodarski motor Italije. Iz Lombardije se v Rim letno steče za 54 milijard evrov davkov več kot se jih vrne, Veneto pa prispeva 15,5 milijarde.

Ni pa šlo pri referendumih v Lombardiji in Venetu za težnje po neodvisnosti. To so organizatorji poudarjali še posebej v luči referenduma o neodvisnosti Katalonije. Poleg tega sta oba referenduma potekala v skladu z italijansko zakonodajo.