Mediaspeed

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Priprave na razglasitev samostojne države Slovenije so se po uspelem plebiscitu vedno bolj intenzivno nadaljevale, slovenski škofje pa so ob vseh pomembnejših priložnostih poudarjali pomen tega zgodovinskega trenutka, je pri današnji zahvalni maši ob 25. obletnici razglasitve samostojne Slovenije dejal škof Anton Jamnik.

Prvi Vatikan

Sveti sedež je 13. januarja 1992 med prvimi državami priznal Slovenijo, kar je bilo po Jamnikovih besedah odločilnega pomena tudi za kasnejša priznanja, predvsem iz drugih evropskih držav. Škof Jamnik je kasneje iz zanesljivih virov izvedel, da se je takratni papež Janez Pavel II. osebno zavzel za priznanje Slovenije. Tako naj bi 12. januarja 1992 mimo postopkovnih določil ali običajnega diplomatskega čakanja na odločitve drugih sprejel odločitev o priznanju Slovenije.

Povezovanje

Ob dogajanju v povezavi s prvimi demokratičnimi volitvami v Slovenji leta 1990 in osamosvojitvijo leta 1991 se je po škofovih besedah sicer spremenila struktura, toda pluralnost na različnih področjih, pravna država in vloga civilne družbe so prihajali z zamudo in še danes vse to v veliki meri ostaja neuresničeno.

Kot je spomnil Jamnik, so imeli tisti, ki so snovali združeno Evropo, za to tudi moralne razloge, saj so hoteli odpraviti vzroke za nastanek novih vojn na evropskih tleh. Evropskega povezovanja torej niso narekovali le ekonomski interesi evropskih gospodarstev, je dejal.

Miroljubno povezovanje evropskih narodov je po njegovih besedah mogoče, ker imajo skupni imenovalec. Kljub močni kulturni različnosti jih povezujeta skupna judovsko-krščanska religiozna dediščina in grškorimsko humanistično izročilo. Zapustiti krščansko dediščino pa bi za Evropo pomenilo razprodati svojo istovetnost in jo končno izgubiti, je opozoril.