Na papirju jih je dovolj, v praksi pa zmanjka prostora: kje se je zalomilo?
Imamo precej na gosto posejana avtocestna počivališča, ki pa so skromno urejena. Nekateri projekti urejanja pa so obstali na pol poti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenija je zaradi svoje lege že dolgo ena najpomembnejših tranzitnih držav v regiji. Po slovenskih avtocestah se vsak dan premikajo desettisoči vozil, med njimi velik delež tovornjakov, ki državo zgolj prečkajo na poti proti Italiji, Avstriji ali Madžarski.
Domači vozniki ob tem pogosto opozarjajo, da z nakupom vinjet in plačevanjem cestnin posredno prispevajo k vzdrževanju omrežja, ki ga v veliki meri uporabljajo tudi tranzitni prevozniki, medtem ko Slovenija poleg prihodkov od cestnin nosi predvsem stroške obrabe cest, zastojev in povečanih okoljskih obremenitev.
66 počivališč na približno 10 kilometrov
Težave so še posebej vidne poleti, ko se tovornemu prometu pridružijo še množice turistov, ki iz severne Evrope potujejo proti hrvaški obali. Ko se promet na avtocestah zgosti, se močno poveča tudi obremenitev počivališč, kjer pogosto zmanjka prostih parkirnih mest, sanitarije pa so pod precej večjim pritiskom kot v preostalem delu leta.
Na slovenskem avtocestnem omrežju je trenutno 66 počivališč. Med njimi je 54 velikih počivališč z bencinskim servisom ter 12 manjših počivališč, kar pomeni povprečno eno počivališče na približno 10 kilometrov avtoceste.
Velika počivališča so praviloma opremljena z bencinskim servisom, trgovino, gostinsko ponudbo in dodatnimi storitvami. Manjša počivališča ponujajo parkirišča, sanitarije, otroška igrišča ter prostore za počitek z mizami, klopmi in podobnim. Na Darsu poudarjajo, da mala počivališča niso namenjena tovornim vozilom, temveč predvsem voznikom osebnih avtomobilov.
Prav pri prenovi teh 12 manjših počivališč, za katero je Dars namenil približno 11,1 milijona evrov, so se pojavile tudi kritike. Nekateri strokovnjaki in lokalni ponudniki so opozarjali, da izbrane tipske rešitve ne omogočajo dovolj prilagodljivosti posameznim lokacijam.
Hiške brez gostincev
Na prenovljenih malih počivališčih so predvideli tudi manjše gostinske objekte oziroma kioske, vendar večina teh prostorov še vedno sameva. Po podatkih Darsa sta v polni funkciji le počivališči Studenec jug in Risnik.
Glavni razlog za zamude je presenetljivo preprost – premalo električne moči. Obstoječi priključki ne zadoščajo za hkratno delovanje gostinske ponudbe, hitrih polnilnic za električna vozila in drugih večjih porabnikov. Dars zdaj pripravlja povečanje priključnih moči, saj pričakujejo, da bo šele takrat mogoče vzpostaviti polno ponudbo na vseh prenovljenih lokacijah.
To je pomembno tudi zaradi hitre rasti električne mobilnosti. V Sloveniji je bilo letos registriranih že več kot 25.000 baterijskih električnih osebnih vozil, njihovo število pa se v zadnjih petih letih povečuje iz leta v leto. Počivališča ob avtocestah zato postajajo ključne točke za hitro polnjenje na daljših poteh.
Več kot 1200 parkirnih mest
Na vseh avtocestnih počivališčih je skupaj na voljo več kot 1200 parkirnih mest, vendar vozniki kot največjo težavo še naprej izpostavljajo pomanjkanje prostora za tovorna vozila. Zaradi tega tovornjaki pogosto zasedejo tudi dovozne pasove ali parkirišča, namenjena osebnim avtomobilom, kar zmanjšuje varnost in povzroča dodatne zastoje.
Ponudniki goriva so medtem svoja postajališča iz klasičnih črpalk razvili v manjše nakupovalne in storitvene centre. Ob večji ponudbi pa so se v preteklosti pojavile tudi težave s tatvinami in prevarami, zlasti v poletni turistični sezoni. Policija je na najbolj obremenjenih počivališčih v zadnjih letih okrepila nadzor, zato je število prijavljenih primerov nekoliko upadlo.
Kako je pri sosedih
Čeprav so slovenska avtocestna počivališča med bolje urejenimi v širši regiji, ostaja največji izziv prav tranzitni promet. Slovenija ima razmeroma kratko avtocestno omrežje, a po njem poteka eden najpomembnejših evropskih koridorjev med vzhodom in zahodom. To pomeni, da so počivališča pogosto obremenjena precej bolj, kot bi jih narekovalo zgolj število domačih voznikov.
Kako pa je pri sosedih. Avstrija ima 2250 kilometrov avtocest in 140 počivališč, od tega 90 večjih z bencinsko črpalko, restavracijo in trgovino. V povprečju torej eno na 16 kilometrov, Slovenija jih ima, kot omenjeno, na vsakih 10 kilometrov. V Italiji, kjer premorejo kar 7000 kilometrov avtocest, pa imajo več kot 450 počivališč oziroma prav tako na vsakih 28 kilometrov saj imajo poleg njih še 200 počivališč brez črpalk. Na Hrvaškem je do 100 počivališč pa 1350 kilometrov dolgemu avtocestnemu omrežju, od teh 100 jih je 60 s popolno ponudbo.
Premalo zmogljiva s premalo ponudbe
Težava v Sloveniji ni torej njihovo število ali gostota, ampak njihove zmogljivosti, predvsem pomanjkanje parkirnih mest za tovornjake in nepopolna ponudba na manjših počivališčih. Zato bi morali v prihodnje, glede na napovedano povečevanje prometa, predvsem tranzitnega s tovornjaki, več vložiti v širitev parkirišč za tovorna vozila in hitreje urediti gostinsko ponudbo na manjših počivališčih. Na ta račun bi lahko imeli od tranzitnih gostov še kakšno korist.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
