Slovenija obljubila OZN ukinitev možnosti porok že pri 15 letih
V Sloveniji lahko sodišče še vedno dovoli poroko osebi, starejši od 15 let. Država je pred OZN napovedala, da bo izjemo odpravila in mejo postavila pri 18 letih.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Sloveniji lahko sodišče še vedno dovoli sklenitev zakonske zveze osebi, ki je dopolnila 15 let. Ta možnost naj bi z naslednjo spremembo družinskega zakonika izginila.
Slovenska delegacija je pred Odborom Združenih narodov za otrokove pravice (OZN) napovedala, da bo država določbo črtala. S tem bi 18 let postala najnižja starost za sklenitev zakonske zveze brez izjeme.
Sprememba pomeni tudi drugačno stališče od tistega, ki ga je Slovenija pred OZN predstavila leta 2025. Takratna vlada Roberta Goloba ni podprla štirih priporočil držav, naj odpravi vse možnosti za poroko pred 18. letom. Po letošnji menjavi oblasti je vlada Janeza Janše napovedala prav takšno spremembo.
Sodna izjema se sicer uporablja zelo redko. Leta 2024 ni bila dovoljena nobena poroka mladoletne osebe, leta 2025 pa ena. Šlo je za 17-letnega fanta.
Kaj danes omogoča zakon
Družinski zakonik določa, da otrok zakonske zveze ne more skleniti, vendar dopušča izjemo po dopolnjenem 15. letu.
Sodišče lahko poroko dovoli, če ugotovi, da obstajajo utemeljeni razlogi in da je mladoletna oseba dovolj telesno in duševno zrela, da razume pomen zakonske zveze ter pravice in obveznosti, ki iz nje izhajajo.
Pred odločitvijo sodišče zasliši otroka, bodočega zakonca in starše oziroma skrbnika, pridobi pa lahko tudi mnenje centra za socialno delo.
Po napovedani spremembi takšne presoje ne bi bilo več. Pred dopolnjenim 18. letom zakonske zveze ne bi bilo mogoče skleniti.
Slovenska meja pri 15 letih je nizka tudi v evropski primerjavi
Slovenska izjema pri 15 letih je nižja od ureditve v več primerljivih evropskih državah.
Na Hrvaškem lahko sodišče izjemoma dovoli poroko osebi, ki je dopolnila 16 let. Enaka starostna meja velja v Italiji, kjer mora o dovoljenju odločiti sodišče in presoditi tudi zrelost mladoletnika.
Avstrija je šla lani še dlje. Avgusta 2025 je odpravila možnost, da bi bila mladoletna oseba izjemoma razglašena za sposobno za sklenitev zakonske zveze. Poroka je tam zdaj brez izjeme mogoča šele po 18. letu. Tudi nemška zakonodaja zahteva polnoletnost obeh zakoncev.
Tudi skupno priporočilo Odbora OZN za otrokove pravice in Odbora za odpravo diskriminacije žensk državam priporoča, naj najnižjo starost za poroko določijo pri 18 letih.
Lani je bilo stališče Slovenije drugačno
Slovenija je bila januarja 2025 predmet univerzalnega periodičnega pregleda človekovih pravic pri OZN. Med 254 priporočili so bila tudi štiri, povezana z najnižjo starostjo za poroko.
Kolumbija je predlagala mejo pri 18 letih, Islandija in Estonija odpravo vseh izjem za mladoletne, Mauritius pa spremembo zakonodaje v isti smeri.
Golobova vlada teh priporočil ni podprla, temveč jih je vzela na znanje. Takrat je OZN pojasnila, da so poroke mladoletnih v Sloveniji zelo redke in da o njih odločajo sodišča. Med aprilom 2019 in februarjem 2024 so centri za socialno delo pripravili štiri mnenja v takšnih postopkih.
Od takrat se je zamenjala vlada in politično vodstvo področja družinske politike. Po reorganizaciji je področje družine prešlo pod Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Mateja Ribič. Pred tem je bilo v pristojnosti ministrstva, ki ga je vodil Luka Mesec.
Septembra letos je slovenska delegacija pred Odborom za otrokove pravice že napovedala odpravo izjeme.
Sodno dovoljene poroke in zgodnje skupnosti niso isti pojav
Ob obravnavi pred OZN je Slovenija predstavila tudi podatke o zgodnjih in prisilnih partnerskih skupnostih med romskimi otroki.
Raziskava med 26 osnovnimi šolami z romskimi učenci je pokazala, da je osem šol v šolskih letih 2023/24 in 2024/25 zaznalo primere deklet, pri katerih so nosečnost, zgodnja partnerska skupnost ali povezane okoliščine vplivale na obiskovanje oziroma dokončanje šole.
Skupaj so poročale o najmanj 13 dekletih, najpogosteje starih med 13 in 15 let. Pri sedmih je bilo prenehanje obiskovanja šole povezano z nosečnostjo ali rojstvom otroka, pri petih pa s sklenitvijo oziroma neformalno vzpostavitvijo partnerske skupnosti. Posamezni razlogi se lahko prekrivajo.
Podatek o 13 dekletih ni ocena razširjenosti pojava v celotni Sloveniji. Gre za ugotovitve raziskave v 26 osnovnih šolah z romskimi učenci, zato iz njih ni mogoče sklepati na skupno število zgodnjih ali prisilnih skupnosti v državi.
Ti primeri tudi niso enaki sodno dovoljenim porokam. Mladoletna oseba lahko začne živeti s partnerjem ali njegovo družino, ne da bi sklenila zakonsko zvezo, zato takšni primeri niso zajeti v statistiki porok.
Prisilna sklenitev zakonske zveze je že danes kaznivo dejanje. Kazenski zakonik za tistega, ki drugo osebo s silo, grožnjo ali zlorabo njenega podrejenega oziroma odvisnega položaja prisili v poroko ali podobno skupnost, določa do tri leta zapora. Če je žrtev mladoletna, je zagrožena kazen do petih let. Odprava izjeme v Družinskem zakoniku tako ureja drugo vprašanje, možnost zakonite poroke mladoletnika z dovoljenjem sodišča.
Po spremembi bo meja enotna
Napovedana sprememba bo imela jasen pravni učinek. Danes lahko sodišče v posameznem primeru dovoli poroko osebi, starejši od 15 let. Po spremembi bi bila najnižja starost brez izjeme 18 let.
S tem bi Slovenija uvedla ureditev, ki so jo nekatere države predlagale že v lanskem pregledu pred OZN.
Ločeno ostaja vprašanje zgodnjih in prisilnih skupnosti, ki jih formalna prepoved poroke ne zajame. Na tem področju država uporablja druge ukrepe, med njimi sodelovanje policije, centrov za socialno delo in šol, usposabljanja ter postopke za prepoznavanje primerov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
