Delodajalci pri mladih ne iščejo le znanja: to jim je pomembnejše od ocen
Prvi koraki v karieri razkrivajo več kot spričevalo: pokažejo, kako se mladi znajdejo v praksi in kaj jim pomaga graditi uspešno poklicno pot.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dobre ocene in formalna izobrazba so pomembne, vendar pri vstopu na trg dela odločajo tudi odgovornost, samostojnost, vztrajnost in odnos do dela. Kaj delodajalci pričakujejo od mladih in kako jih na prihodnost pripravljajo v šolah? O tem sta za Svet24 spregovorila Tina Pokrivač, ravnateljica Izobraževalnega centra Piramida Maribor, in Silvester Pečjak, direktor Pekarne Pečjak.
Pri prehodu iz šolskih klopi na trg dela mlade ne čaka le vprašanje, koliko znanja so pridobili med izobraževanjem, temveč tudi, kako ga bodo znali uporabiti. Delodajalci poleg strokovnih kompetenc vse bolj poudarjajo pomen odgovornosti, samostojnosti, komunikacije in pripravljenosti na učenje. Prav te lastnosti lahko pomembno vplivajo na to, kako se bo mladi posameznik znašel v delovnem okolju.
Da ocene same po sebi ne povedo vsega o posamezniku, poudarja tudi Silvester Pečjak, direktor Pekarne Pečjak. »Formalna izobrazba je zaželena, pri nekaterih delovnih mestih je tudi nujna. Ocene pa same po sebi ne povedo, kakšen bo nekdo kot sodelavec. V praksi hitro vidiš, ali je človek natančen, vztrajen, odgovoren, ali zna sodelovati in ali mu je pomembno, da je stvar narejena dobro. To so lastnosti, ki jih zelo cenimo.«
Znanje je mogoče pridobiti, odnos do dela je težje naučiti
Pri zaposlovanju mladih je za delodajalce pomembno, da prepoznajo potencial posameznika, tudi če še nima veliko delovnih izkušenj. V Pekarni Pečjak zato poudarjajo motivacijo, zavzetost in pripravljenost na učenje.
»Iščemo najprej človeka – z dobrim odnosom do dela in delovnega kolektiva. Znanje in izkušnje so seveda pomembni, vendar jih je mogoče tudi pridobiti. Veliko težje je naučiti človeka odgovornosti, zavzetosti in občutka, da je pomembno, da je delo narejeno dobro. Pri nas je kakovost zelo pomembna in ni samo beseda. Če želimo izdelovati kakovostne izdelke, moramo imeti ljudi, ki jim je za kakovost iskreno mar. Sploh v proizvodnji, kjer izdelkov ne ustvarja samo roka, ampak tudi srce. Zato iščemo predvsem mlade, ki imajo podoben odnos in strast do pekarstva ter so pripravljeni na učenje,« je za Svet24 povedal Silvester Pečjak.
Ob tem poudarja, da mladi potrebujejo priložnost, da svoje znanje in sposobnosti razvijajo tudi v resničnem delovnem okolju.
»Seveda, in to se je tudi že kdaj zgodilo. Od mladega človeka ne moremo pričakovati, da bo imel specifične izkušnje, če mu nihče ne da priložnosti, da jih pridobi. Če vidimo motivacijo, pripravljenost učiti se in pravi odnos, smo pripravljeni znanje graditi skupaj. Tudi sami želimo biti pri tem zgled – ne govoriti samo o tem, da mladim dajemo priložnost, ampak jim jo dejansko ponuditi, jih vključiti in jim pomagati, da se razvijajo.«
Delodajalci cenijo samostojnost, odgovornost in vztrajnost
Podobno razmišlja tudi Tina Pokrivač, ravnateljica Izobraževalnega centra Piramida Maribor. Izkušnje s sodelovanjem z delodajalci kažejo, da imajo dijaki dobre strokovne temelje, vendar se morajo nekatere spretnosti razvijati postopoma, skozi praktično delo in pridobivanje izkušenj.
»Od delodajalcev prejemamo zelo dobre povratne informacije. Pri naših dijakih posebej cenijo dobro poznavanje temeljnih poklicnih vsebin, praktično znanje, ustvarjalnost in pripravljenost za delo. Veseli nas, da njihove strokovne kompetence ocenjujejo zelo visoko. Najpogosteje pa si želijo še več samostojnosti, samozavestne komunikacije, odgovornosti in vztrajnosti. To so kompetence, ki se razvijajo postopoma – z izkušnjami, zaupanjem in priložnostmi, da mladi prevzamejo odgovornost za svoje delo,« je za Svet24 povedala Tina Pokrivač.
Tudi v Pekarni Pečjak pri mladih, ki prvič vstopajo v delovno okolje, opažajo prostor za razvoj nekaterih pomembnih delovnih navad.
»Morda bi mladim priporočil nekoliko več potrpežljivosti in razumevanja, da se kakovostno delo gradi skozi čas. V dobi, v kateri živimo, smo vsi, sploh pa mladi, malo nestrpni. V proizvodnji naših izdelkov marsikaj temelji na izkušnjah, natančnosti in ponavljanju. Ni tako lahko osvojiti vseh podrobnosti, ki so potrebne, da končni izdelek izpade tako, kot bi moral. Mogoče pri mladih opažam tudi malce premalo samoiniciative – zato zelo cenim, če sodelavci 'vidijo delo', predlagajo izboljšave.«
Šola je most med izobraževanjem in gospodarstvom
Pri pripravi mladih na poklicno pot ima pomembno vlogo tudi povezovanje šol z delodajalci. Praktično usposabljanje mladim omogoča, da spoznajo delovne procese, pričakovanja delodajalcev in izzive, ki jih v šolskih učilnicah ni vedno mogoče v celoti poustvariti.
»Na svoji šoli izvajamo predvsem programe, v katerih se dijaki že med izobraževanjem srečujejo z resničnim delovnim okoljem. V okviru praktičnega usposabljanja pri delodajalcih spoznavajo delovne procese, pričakovanja delodajalcev, poklicno komunikacijo in odgovornost, ki jo prinaša zaposlitev. Seveda pa so razmere na trgu dela zelo raznolike, prav tako se med delodajalci razlikujejo pričakovanja do zaposlenih. Zato od šolskega sistema ni mogoče pričakovati, da bo mlade pripravil na prav vsako okoliščino. Šola lahko zagotovi trdne strokovne temelje, varno okolje za pridobivanje izkušenj ter čim več stika z delodajalci, pomembni pa ostajata tudi posameznikova samoiniciativnost in pripravljenost na nadaljnje učenje,« pojasnjuje Pokrivač.
Neposreden stik z mladimi kot pomembno prednost izpostavljajo tudi v Pekarni Pečjak, kjer so sodelovali pri projektu Mojstri prihodnosti.
»Mislim, da je bila največja prednost neposreden stik. Mladi podjetje spoznajo skozi konkreten izziv, mi pa dobimo priložnost spoznati njihov način razmišljanja in dela. Pri projektu Mojstri prihodnosti se nam zdi dragoceno tudi, da lahko mladim pokažemo dejansko delovno okolje. Ne želimo jim samo povedati, da nam je pomembna kakovost ali da smo družinsko podjetje. Želimo jim pokazati, kako je to videti zares,« poudarjajo pri Pečjaku.
Takšni izzivi delodajalcem omogočajo tudi boljši vpogled v način razmišljanja mladih, njihovo ustvarjalnost in odnos do nalog.
»Do določene mere zagotovo. En izziv seveda ne more pokazati celotne osebnosti, lahko pa pokaže marsikaj – način razmišljanja, vztrajnost, samostojnost, ustvarjalnost in odnos do naloge. V našem izzivu so sodelovale kar tri šole in lahko smo videli tudi razlike v pristopu do naloge, kako so si izziv ogledali iz različnih zornih kotov. To je bilo zelo zanimivo. Nam je pogosto celo pomembnejši proces kot končni rezultat. Kako se nekdo loti naloge, ali zna poslušati in vprašati, ali vztraja, ko stvari niso takoj enostavne,« je dodal direktor Pekarne Pečjak.
Mladi si želijo spoštovanja, delodajalci pa odgovornosti
Pričakovanja mladih do delodajalcev se spreminjajo, vendar to ne pomeni, da lahko katerakoli stran zanemari svoje obveznosti. Pečjak poudarja, da mora biti prilagajanje obojestransko, pri čemer so kakovost, odgovornost in spoštovanje temeljne vrednote podjetja.
»Rekel bi, da si želijo spoštovanja, korektnega odnosa in občutka, da njihovo delo nekaj pomeni. Želijo biti slišani in vključeni. Mislim, da je to povsem razumljivo. Tudi sami od svojih sodelavcev pričakujemo, da povedo svoje mnenje, predlagajo izboljšave in prevzamejo odgovornost. Če pričakujemo odprtost in zavzetost od njih, moramo enako ponuditi sami. Odnos se ne dokazuje z obljubami, ampak s tem, kako se obnašamo vsak dan.«
Pomembno pa je tudi, da se mladi zavedajo, da se strokovno znanje in delovne navade gradijo vse življenje. Pokrivač opozarja, da bodo morali zaradi sprememb v poklicih in tehnološkega razvoja nenehno nadgrajevati svoje znanje.
»Ocene so lahko pokazatelj znanja, prizadevnosti in delovnih navad, vendar je za dolgoročni uspeh pomembnejša pripravljenost na učenje. Naši dijaki bodo čez nekaj let morda opravljali poklice, ki jih danes še ne poznamo, ali pa se bodo njihove naloge zaradi tehnološkega razvoja bistveno spremenile. Ključno bo, da se bodo znali prilagajati, samostojno iskati rešitve, kritično presojati informacije in se vse življenje učiti. Znanje, ki ga pridobimo danes, je temelj, radovednost pa je tista, ki nam omogoča, da ga nenehno nadgrajujemo.«
Mojster prihodnosti združuje znanje, prilagodljivost in pogum
Čeprav se bodo poklici in načini dela v prihodnjih letih spreminjali, tako šolstvo kot gospodarstvo poudarjata pomen sposobnosti, ki presegajo zgolj strokovno znanje. Ustvarjalnost, samostojnost, odgovornost in pripravljenost na učenje bodo mladim pomagale pri spoprijemanju z novimi izzivi.
Pokrivač meni, da je prihodnost v povezovanju različnih sposobnosti.
»Mojster prihodnosti je zame človek, ki združuje vse troje. Ima dobro strokovno znanje, vendar se zaveda, da ga mora nenehno nadgrajevati. Zna se prilagajati spremembam, hkrati pa ima dovolj poguma, da razmišlja s svojo glavo in ustvarja lastno pot. Samo znanje brez prilagodljivosti v hitro spreminjajočem se svetu ne zadošča, prav tako pa pogum brez znanja in odgovornosti nima trdnih temeljev. Pravi mojster prihodnosti zna svoje znanje ustvarjalno uporabiti, se učiti iz napak in iz sprememb narediti priložnost.«
Tudi Pečjak med pomembnimi sposobnostmi prihodnosti izpostavlja ustvarjalnost, prilagodljivost in učljivost, ob tem pa opozarja na pomen praktičnih spretnosti.
»Kot kažejo trenutni trendi vpisov v srednje šole, se ob razmahu uporabe umetne inteligence na drugi strani spet povečuje zanimanje za poklice, kjer človek ni tako zlahka nadomestljiv. Mislim, da se mnogi že zavedajo, da bodo v prihodnje na trgu dela bolj iskane sposobnosti ljudi, ki znajo kaj narediti z rokami. Glede na hitre spremembe zaradi umetne inteligence in družbe nasploh bodo verjetno iskane tudi sposobnosti, kot so ustvarjalnost, prilagodljivost in učljivost.«
Sporočilo obeh sogovornikov je jasno: strokovno znanje je temelj poklicnega razvoja, vendar samo po sebi ne zagotavlja uspeha. Mladi potrebujejo priložnosti, da se preizkusijo v praksi, delodajalci pa sodelavce, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost, sodelovati z drugimi in se nenehno učiti. Prav v povezovanju znanja, značaja in izkušenj se skriva pomemben del odgovora na vprašanje, kaj bo mladim pomagalo pri uspešni poklicni prihodnosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
