Arhiv Štajerskega Tednika

Največ jih je najti na dveh evropskih skrajnostih, in sicer na Iberskem polotoku na zahodni strani ter na Poljskem, v Ukrajini, Belorusiji, Litvi in Latviji na vzhodni strani Evrope, kjer pogosto gnezdijo ena zraven druge. V Španiji  se ni nič nenavadnega peljati po cesti, ob kateri je na vsakem električnem drogu štorkljino gnezdo, kjer so drogovi v obliki črke A, pa celo po več gnezd. Kot da varujejo prebivalce, pa so štorklje v poljskih in baltskih vaseh, ki so si spletle gnezda na takorekoč vsakem dimniku.

Njihov raj je Vzhodna Evropa

Po podatkih organizacije BirdLife iz leta 2015 je na svetu živelo med 700.000 in 704.000 odraslih primerkov bele štorklje, od tega 448.000 do 494.000 v Evropi in več kot 200.000 samo na omenjenem vzhodu. Naravovarstveniki je zato v svetovnem merilu ne obravnavajo več kot ogroženo vrsto, čeprav velja za ogroženo predvsem v zahodni Evropi, kjer zaradi intenzivnega kmetovanja in uporabe pesticidov izgublja svoj življenjski prostor. A to nujno ne pomeni, da izumirajo, le primernejše okolje si poiščejo, dokler ga še najdejo, seveda. Tako je bela štorklja že izginila z Danske, kmalu ji bo sledila Švedska, izrazit upad zaznavajo tudi na Madžarskem. Po drugi strani pa je njeno število naraslo v Nemčiji, Franciji, Španiji ter na Nizozemskem in Portugalskem. Samo v Španiji se je število primerkov v desetih letih podvojilo.

Spomnimo, kako je sredi poletja presenetila izjava prvega moža Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Damijana Denaca, da štorklje zapuščajo Prekmurje, katerega simbol so. Število parov v zadnjih letih vztrajno narašča povsod drugod po Sloveniji, celo tam, kjer jih prej nikoli ni bilo videti, le v Prekmurju jih je počasi, a vztrajno vse manj. Po podatkih iz leta 1999 je tako v Sloveniji gnezdilo 200 parov, lani pa že 259.

Festival štorkelj v Veliki Polani

Preberite več v Štajerskem Tedniku