Rešitev za slovenska podjetja: Namesto diplome štejejo mikrodokazila
Na dogodku Simfonija elektrotehnike+ 2026 so predstavniki univerze in gospodarstva poudarili pomen vseživljenjskega učenja za ohranitev konkurenčnosti panoge.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je potekal letni poslovni dogodek Simfonija elektrotehnike+ 2026, ki je bil namenjen povezovanju raziskovalne sfere in gospodarstva.
Po navedbah organizatorjev je bil osrednji poudarek srečanja na razvoju kompetenc za prihodnost, s posebnim poudarkom na vseživljenjskem učenju in uvedbi sistema mikrodokazil.
Dekan Fakultete za elektrotehniko, prof. dr. Marko Topič, je v uvodnem nagovoru izpostavil, da se znanje na področju inženirstva spreminja izjemno hitro, zaradi česar je po njegovi oceni vseživljenjsko učenje postalo nujno.
Kot je dejal Topič: »Prav zato smo se zlahka odločili, da je to tema, ki si zasluži posebno pozornost. Hkrati pa bomo danes osvetlili tudi novost – mikrodokazila.«
Sistemski odgovor na pomanjkanje kadrov
V gradivu dogodka je navedeno, da se slovensko gospodarstvo sooča z izrazitim pomanjkanjem inženirskega kadra, medtem ko se področja elektrotehnike razvijajo hitreje kot tradicionalni izobraževalni cikli.
Kot odgovor na te vrzeli so na fakulteti predstavili mikrodokazila – javno veljavne listine, ki služijo kot dokazilo o preverjenih učnih izidih manjšega obsega.
Po navedbah fakultete se Slovenija s projektom ULTRA uvršča med prve evropske države z delujočim sistemom tovrstnih dokazil.
Eden izmed že delujočih primerov v praksi je program na področju kibernetske varnosti, ki ga UL FE izvaja v sodelovanju s Poveljniško štabno enoto Ministrstva za obrambo (MORS).
Kot so pojasnili na dogodku, je bil program pripravljen neposredno na podlagi potreb MORS za usposabljanje bodočih častnikov.
Izziv demografske luknje in novih generacij
Prof. dr. Andrej Kos je v svoji analizi opozoril na več dejavnikov, ki vplivajo na trg dela. Po njegovih besedah razmere otežujejo napovedi o pomanjkanju kadrov, staranje prebivalstva in t. i. demografska luknja.
Kos meni, da tradicionalni izobraževalni koncepti ne dohajajo več tehnoloških sprememb, zato mikrodokazila po njegovi oceni predstavljajo »strukturiran in vključujoč odziv na te izzive«.
Na okrogli mizi z naslovom »Znanje kot naložba« so svoje poglede delili tudi prorektorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, direktorica Zbornice osrednjeslovenske regije pri GZS Gordana Kisilak, članica uprave Telekoma Slovenije mag. Vesna Prodnik in dr. Miha Bobič iz podjetja Danfoss.
Udeleženci razprave so se strinjali, da je za uspeh takšnega sistema ključnega pomena redna in dvosmerna komunikacija med akademsko sfero in podjetji.
Po mnenju sodelujočih naložba v znanje ne prinaša koristi le posameznikom, temveč neposredno povečuje konkurenčnost podjetij in celotne panoge.
Kot so sklenili na dogodku, bodo mikrodokazila le ob tesnem sodelovanju vseh partnerjev postala priložnost za hitrejše prilagajanje potrebam sodobnega trga dela.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
