Serija groženj z bombami po Sloveniji: Policija ni našla ničesar
Na elektronske naslove več javnih ustanov po državi so danes prispela elektronska sporočila o grožnjah z eksplozivom.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Policisti Policijskih uprav Celje, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Ljubljana so bili danes obveščeni »o več elektronskih sporočilih, prejetih na elektronske naslove javnih ustanov, katerih vsebina se je nanašala na nastavitev eksplozivnih sredstev v teh ustanovah na več lokacijah«.
Kot smo poročali, so morali zaradi groženj izprazniti okrožno sodišče v Murski Soboti in okrajno sodišče Gornji Radgoni. Alarm se je zjutraj sprožil tudi na ljubljanskem okrožnem sodišču. V prostorih sodne stavbe v Tavčarjevi ulici 9 niso našli nevarnih predmetov, kljub temu pa je izredni dogodek vplival na poslovanje sodišča in preklic oziroma preložitev narokov v nekaterih zadevah, razpisanih za današnji dan.
»Policisti so se na obvestila nemudoma odzvali, pričeli z zbiranjem obvestil in preverjanjem izvora sporočil ter izvedli druge nujne ukrepe za zagotavljanje varnosti življenja in zdravja ljudi. Prve ugotovitve kažejo, da bi lahko šlo za prejeta generirana sporočila«, so dopoldan sporočili iz Generalne policijske uprave (GPU).
Popoldan pa je Policija obvestila, da pri opravljenih pregledih v nobeni izmed ustanov niso bila najdena eksplozivna sredstva ali drugi nevarni predmeti, ki bi predstavljali neposredno nevarnost za ljudi. "Policija v zvezi z dogodkom obravnava sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Intenzivno pa nadaljujemo z zbiranjem obvestil in preverjanjem vseh okoliščin, povezanih z izvorom sporočil ter identifikacijo storilca oziroma storilcev," so sporočili na Policiji in dodali, da po doslej zbranih obvestilih in ugotovitvah ni zaznati neposredne ogroženosti ljudi.
Zloraba znamenj za pomoč in nevarnost, 309. člen KZ-1
(1) Kdor zlorabi znamenje za pomoč ali znamenje za nevarnost ali neutemeljeno kliče na pomoč ali lažno sporoči, da grozi nevarnost in s tem povzroči, da so državni organi ali druge pristojne organizacije ukrepale brez potrebe ali neupravičeno uporabile sredstva sistema zaščite, reševanja in pomoči, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Če je bilo z dejanjem iz prejšnjega odstavka preprečeno ali ovirano delo pravosodnih ali drugih državnih organov in je bila s tem preprečena storitev uradnega dejanja ali povzročena večja premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
