Burna razprava: Smo tik pred štirimi referendumi na eno oktobrsko nedeljo
Po burnem kolegiju je jasno: v torek bodo poslanci odločali o treh referendumskih predlogih. Opozicijskega referenduma o Stevanoviću ne bo zraven.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kolegij predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića je po burni razpravi odločil, da se bodo poslanci že v torek ob 9. uri sestali na 20. izredni seji.
Na dnevnem redu bodo trije predlogi za posvetovalne referendume, ki posegajo na področja socialne politike, financiranja RTV Slovenija in volilne pravice tujcev. Predloga opozicije za referendum o razrešitvi predsednika državnega zbora med njimi ni.
Predloge za tri posvetovalne referendume so vložili poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce. Predlagajo, da bi jih izvedli 11. oktobra, sočasno z že razpisanim zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Če bi državni zbor pozneje potrdil tudi referendumske odloke, bi se volivci tega dne lahko izrekali o štirih referendumskih vprašanjih. Referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi je že uradno razpisan za 11. oktober.
Kaj smo izvedeli na kolegiju
- Izredna seja državnega zbora bo v torek, 25. avgusta, ob 9. uri.
- Poslanci bodo odločali o treh predlogih za posvetovalne referendume.
- Predlagani datum glasovanja je 11. oktober, vendar referendumi še niso formalno razpisani.
- Predloga za referendum o razrešitvi Zorana Stevanovića ni na dnevnem redu.
- Trije pristojni odbori lahko zaradi časovne stiske danes zasedajo tudi po 22. uri.
- Obravnavo novele zakona o javnih uslužbencih so prestavili na petkovo izredno sejo.
- Kolegij je potrdil nujni postopek za zakon o specializiranih organih za pregon korupcije in organiziranega kriminala.
Socialna pomoč, RTV-prispevek in volilna pravica
Prvo referendumsko vprašanje se nanaša na pogojevanje denarne socialne pomoči.
Volivci bi odločali, ali naj se delovno sposobnim prejemnikom, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pomoč pogoji z aktivnim vključevanjem v družbeno koristna dela.
Drugo vprašanje se nanaša na ukinitev obveznega prispevka za RTV Slovenija, tretje pa na volilno pravico na lokalnih volitvah.
Predlagatelji želijo, da bi lahko na njih glasovali samo državljani Slovenije in drugih članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav.
Vladajoče stranke predlagajo, da bi vse tri referendume izvedli 11. oktobra.
Poslanci v torek še ne bodo odločali o končnih odlokih o razpisu referendumov, temveč o samih predlogih. Če jih bodo podprli, bo sledila priprava odlokov, s katerimi bi določili referendumska vprašanja in datum glasovanja.
Posvetovalni referendumi za državni zbor sicer niso pravno zavezujoči.
Pravniki opozarjajo na težavo pri volilni pravici
Največji pravni zaplet se odpira pri predlogu o volilni pravici tujcev. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je opozorila, da je parlament o tej vsebini že odločil, ko je junija sprejel novelo zakona o lokalnih volitvah. O istem zakonu poteka tudi postopek za razpis zakonodajnega referenduma.
Po mnenju službe je posvetovalni referendum mogoče razpisati le pred dokončno odločitvijo državnega zbora.
Sočasna uporaba posvetovalnega in zakonodajnega referenduma o istem vprašanju bi bila v nasprotju z namenom obeh institutov, neupoštevanje zakonskih pogojev pa bi lahko poseglo tudi v načelo pravne države.
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je zaradi tega pričakoval, da bo najmanj ena točka umaknjena.
»V poslanski skupini Svoboda dnevnemu redu ne nasprotujemo. Bi bilo pa glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe pričakovati, da se katera od točk vseeno umakne,« je dejal.
Koordinatorica Levice Asta Vrečko je predsednika državnega zbora vprašala, kako si predstavlja referendum o zakonu, ki ga je parlament že sprejel. Stevanović je odgovoril, da v predlogu ne vidi težave, ker je izvajanje zakona blokirano in novela še ni začela veljati.
Najostrejši spor zaradi RTV Slovenija
Velik del razprave je bil namenjen referendumu o ukinitvi obveznega prispevka za RTV Slovenija. Vrečko je opozorila, da gre za poseg v financiranje javnega medijskega servisa.
»Tukaj gre za temelj demokracije, ki se mu želi na ta način odvzeti financiranje,« je dejala in poudarila, da rezultat posvetovalnega referenduma ne bi imel neposrednih pravnih posledic.
Podobno je nastopil Sajovic, ki je RTV Slovenija označil za pomemben del slovenske državnosti. »Za temelje te države in demokracije je RTV bil, je in bo izjemno pomemben,« je dejal.
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je očitke zavrnila. Po njenih besedah referenduma ni mogoče razlagati kot napad na volivce ali demokracijo.
»Referendum je ob volitvah najvišja oblika ljudske volje,« je poudarila. Kritična je bila tudi do ocen o vlogi javne radiotelevizije: »Nisem vedela, da je RTV temelj demokracije. To tudi prvič slišim. Mislim, da je temelj demokracije nekje drugje, ampak to je seveda stvar percepcije.«
Referenduma o Stevanoviću ne bo na torkovi seji
Na dnevnem redu ni predloga Svobode, SD in Levice za posvetovalni referendum o razrešitvi Zorana Stevanovića s položaja predsednika državnega zbora.
Opozicijske stranke so ga vložile po več sporih glede Stevanovićevega vodenja sej, vendar kolegij njegove obravnave za zdaj ni napovedal. Predlog opozicije je bil vložen kot odziv na Stevanovićevo vodenje parlamenta.
Godec je predlog označila za norčevanje iz temeljev demokracije in opoziciji sporočila: »Zberite 46 glasov in potem se pogovarjajte o tem, kdo se iz koga norčuje.«
Predsednika državnega zbora namreč razrešijo poslanci z večino glasov vseh poslancev. Referendumski predlog opozicije danes ni bil ne umaknjen ne zavrnjen, temveč preprosto ni bil uvrščen na dnevni red napovedane izredne seje.
Odbori lahko zasedajo pozno v noč
Ker morajo pristojna delovna telesa predloge obravnavati še pred torkovo sejo, je kolegij soglasno dovolil, da trije odbori po potrebi zasedajo tudi po 22. uri. Gre za odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, odbor za notranje zadeve in javno upravo ter odbor za kulturo.
Obravnavo novele zakona o javnih uslužbencih, ki bi zaradi predvidene razprave lahko trajala več kot 20 ur, so s soglasjem predlagateljev prestavili na petkovo izredno sejo.
Po nujnem postopku tudi zakon proti korupciji
Kolegij je potrdil še nujni postopek za predlog zakona o specializiranih organih za obravnavanje korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. Za takšno obravnavo so glasovali predstavniki narodnih skupnosti, Resni.ce, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in SDS, proti pa Svoboda, Levica in SD.
Predstavnik vlade Tone Mestnik je pojasnil, da gospodarska kriminaliteta predstavlja 16,6 odstotka vseh evidentiranih kaznivih dejanj. Organiziranega kriminala je po statističnih podatkih približno odstotek, vendar gre praviloma za zapletene in dolgotrajne postopke.
Predlog naj bi izboljšal sodelovanje med Nacionalnim preiskovalnim uradom, specializiranim državnim tožilstvom in specializiranim sodiščem.
Opozicija ni nasprotovala ostrejšemu boju proti korupciji, zahtevala pa je redni zakonodajni postopek in širšo strokovno razpravo.
Mestnik je ob tem pojasnil, da pri pisanju zakona niso sodelovali zunanji strokovnjaki ali pravne osebe, temveč so ga pripravile strokovne službe ministrstva za pravosodje.
Glavni politični preizkus bo sledil že v torek zjutraj. Takrat bo jasno, kateri od treh referendumskih predlogov imajo v državnem zboru dovolj podpore in ali bo pravno opozorilo glede volilne pravice vplivalo na odločitev poslancev.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
