Reberšek zavajal, da "gasilcem nič ne jemljejo". Podatki kažejo drugače
Karitas, Rdeči križ, gasilci, planinci in društva bolnikov so dobivali sredstva iz sklada, katerega dosedanji stalni vir se zdaj preusmerja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poslanec NSi Aleksander Reberšek je ob polemiki o spremembah financiranja nevladnih organizacij zatrdil, da država gasilcem, Rdečemu križu in planincem ničesar ne jemlje. Pri neposrednih namenitvah dela dohodnine ima prav. A to je le eden od dveh načinov, po katerih je denar iz tega sistema prihajal do nevladnih organizacij.
Te organizacije so poleg neposrednih namenitev dobivale sredstva tudi na razpisih Sklada za razvoj nevladnih organizacij. Njegov glavni vir je bil del odstotka dohodnine, ki ga davkoplačevalci niso namenili nobenemu upravičencu. Prav ta denarni tok se zdaj preusmerja v sklad za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.
»Gasilcem ne jemljemo. Rdečemu križu ne jemljemo. Planincem ne jemljemo,« je zapisal Reberšek in navedbe, da bo sprememba prizadela tudi te organizacije, označil za zavajajoče.
Ljudje bodo tudi po novem lahko odstotek dohodnine namenili lokalnemu gasilskemu društvu, Karitasu, Rdečemu križu, planincem ali drugemu upravičencu. Tega zakon ne spreminja.
Spreminja pa se usoda denarja, ki ga davkoplačevalci ne namenijo nikomur. Doslej je ta polnil poseben sklad, iz katerega so se prek javnih razpisov financirale nevladne organizacije. Med prejemniki so bili tudi gasilci, Rdeči križ, Karitas, taborniki, planinci in društva bolnikov.
Kako je sistem sploh deloval
Najlažje ga je razumeti na konkretnem primeru. Če je bilo posamezniku odmerjenih 5000 evrov dohodnine, je lahko do enega odstotka oziroma 50 evrov namenil upravičencem po svoji izbiri.
Če je vseh 50 evrov namenil gasilskemu društvu, je Furs ta denar nakazal neposredno izbranemu društvu. Davkoplačevalec zaradi tega ni plačal nič več davka.
Za leto 2025 so ljudje na ta način razdelili 19,3 milijona evrov. Furs je evidentiral 740.261 namenitev za 7435 različnih upravičencev.
Gasilci so bili med pomembnejšimi prejemniki. Če seštejemo prostovoljna gasilska društva po Sloveniji, so jim ljudje neposredno namenili približno 3,4 milijona evrov oziroma več kot 149.000 posameznih namenitev. Največ med posameznimi društvi je po preliminarnih podatkih prejelo PGD Zgornja Šiška, dobrih 27.000 evrov.
Druga pot je veljala za del dohodnine, ki ga davkoplačevalci niso namenili nobenemu upravičencu.
Po 28. členu Zakona o nevladnih organizacijah so bila ta sredstva vir Sklada za razvoj nevladnih organizacij. Denar se je v sklad prenesel na začetku leta na podlagi dokončnih odločb o odmeri dohodnine iz preteklega leta.
Sklad je upravljalo Ministrstvo za javno upravo, ki je moralo prejemnike izbirati na javnem razpisu najmanj enkrat na leto.
Nevladne organizacije denarja niso dobile avtomatično. Prijavile so projekt ali program, morale izpolniti pogoje razpisa, njihove vloge so bile ocenjene, sredstva pa so dobile izbrane organizacije.
Na enem od razpisov leta 2025 je šest gasilskih organizacij prejelo po 70.000 evrov. Skupaj 420.000 evrov. Med njimi so bile Gasilska zveza Slovenije ter gasilske zveze Brežice, Sevnica, Ljubljana in Krško ter PGD Trbovlje mesto.
Tega dela financiranja neposredna namenitev dohodnine ne nadomešča.
Več kot 12 milijonov, ki jih ljudje niso razdelili
Po preliminarnih podatkih Fursa so ljudje za leto 2025 sami razdelili 19,3 milijona evrov, približno 12,3 milijona potencialnih namenitev pa ni bilo dodeljenih konkretnemu upravičencu.
Po novi ureditvi se ta denarni tok preusmerja v sklad za napredno zdravljenje redkih bolezni. Ministrstvo za zdravje ocenjuje, da bo šlo za približno 10 do 12 milijonov evrov na leto.
Za prihodnje razpise Sklada za razvoj NVO tega stalnega vira zato ne bo več.
Iz istega sklada tudi gasilci, Karitas in Rdeči križ
Gasilci niso bili izjema. Na razpisu leta 2024 je šest organizacij Karitas prejelo skupaj 420.000 evrov. Rdeči križ Slovenije je dobil 140.000 evrov, njegova območna združenja Nova Gorica, Maribor, Mežiška dolina in Brežice pa vsako po 70.000 evrov. Skupaj prav tako 420.000 evrov.
Slovensko društvo Hospic je dobilo 140.000 evrov, enak znesek Slovenska fundacija za UNICEF in Zveza tabornikov Slovenije. Planinska zveza Slovenije je bila na razpisu leta 2025 med prejemniki 70.000 evrov.
Denar je šel tudi društvom bolnikov. Europa Donna, združenje bolnikov z limfomom in levkemijo L&L, OnkoMan, EuropaColon Slovenija, KO-RAK.si in Mali vitez so na enem od projektov skupaj prejeli 420.000 evrov.
To pomeni, da sprememba ne zadeva le organizacij, ki so pogosto v središču političnih sporov. Iz istega vira so sredstva dobivale tudi humanitarne, gasilske, prostovoljske in zdravstvene organizacije.
Razpis za 15,75 milijona evrov
Razsežnost sistema pokaže razpis, ki ga je Ministrstvo za javno upravo objavilo junija 2025.
Vreden je bil 15,75 milijona evrov, z njim pa je ministrstvo financiralo delovna mesta v nevladnih in prostovoljskih organizacijah. Po končanem izboru je bilo podprtih 226 delovnih mest.
Šlo je med drugim za mentorje in koordinatorje prostovoljstva, organizacijski razvoj ter strokovno delo.
Predsednik vlade Janez Janša je organizacijam sporočil, da lahko ljudi pozovejo, naj jim odstotek dohodnine namenijo neposredno. Toda neposredna namenitev in razpis delujeta drugače.
Pri prvi je znesek odvisen od števila ljudi, ki organizacijo izberejo, in od višine njihove odmerjene dohodnine. Pri razpisu organizacija kandidira za konkreten projekt, program ali delovno mesto in lahko ob uspešni prijavi pridobi bistveno večji znesek.
Več neposrednih namenitev zato ne pomeni samodejno tudi nadomestila za razpisni denar.
Isti sklad tudi za organizacije, ki jih koalicija kritizira
Razprava o Skladu za razvoj NVO je bila v veliki meri usmerjena v organizacije, ki jih del koalicije že dlje kritizira zaradi njihovega političnega ali družbenega delovanja.
Poslanec SDS Zvonko Černač je ob obravnavi zakona govoril o »privilegijih levičarske parapolitične vojske«, Aleksander Reberšek pa je predstavnikom nevladnih organizacij očital, da se za svoje plačne liste borijo »na račun otrok z redkimi boleznimi«.
Med prejemniki sredstev sklada so bile tudi organizacije, ki se pogosto pojavljajo v teh političnih sporih. Legebitra je bila na razpisu leta 2024 vključena v dva projekta s skupno 140.000 evri, enak znesek je pripadel Danes je nov dan. Oštro je prejelo 140.000 evrov, Pod črto 70.000 evrov, med prejemniki pa so bili tudi DIH, TransAkcija in Parada ponosa.
A pri preusmerjanju denarja zakon med njimi in drugimi prejemniki ne razlikuje. Isti vir izgublja celoten sistem razpisov, ne glede na to, kdo je bil v posameznem letu med uspešnimi prijavitelji.
Politična razprava je tako precej ožja od dejanskega dosega spremembe. V njej so pogosto v ospredju ideološko izpostavljene organizacije, medtem ko seznam prejemnikov kaže precej širši krog.
Koalicija je spremembo napovedovala že v koalicijski pogodbi, kjer je predvidela večji poudarek na financiranju nevladnih organizacij prek odstotka dohodnine, ki ga davkoplačevalci namenijo sami. Gre torej tudi za širšo spremembo modela financiranja nevladnega sektorja.
Spor je v tem, od kod vzeti denar
Tudi organizacije, ki spremembi nasprotujejo, ne nasprotujejo ustanovitvi sklada za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.
Gasilska zveza Slovenije, Rdeči križ Slovenije, Slovenska karitas in Zveza tabornikov Slovenije so ustanovitev takšnega sklada podprli. Nasprotujejo pa temu, da se zanj uporabi prav dosedanji stalni vir Sklada za razvoj NVO.
Opozicijske Svoboda, SD in Levica so predlagale, da bi zdravljenje financirali neposredno iz državnega proračuna. Koalicijska večina njihovih dopolnil ni sprejela.
Spor zato ni o tem, ali naj država pomaga otrokom z redkimi boleznimi, ampak od kod bo za to vzela denar.
Po novi ureditvi bo ta prišel iz vira, iz katerega so se doslej financirali tudi gasilci, Karitas, Rdeči križ, planinci, taborniki in društva bolnikov. Njihove neposredne namenitve dohodnine ostajajo. Možnost, da dodatna sredstva pridobijo iz tega dela razpisnega sistema, pa ne.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
