Zelena luč skladu za redke bolezni, zaradi denarja zavrelo
Otroci z redkimi boleznimi so bili v središču burne razprave v DZ, kjer so poslanci podprli predlog zakona o skladu za njihovo zdravljenje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Odbor DZ za zdravstvo je prižgal zeleno luč vladnemu predlogu zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni. Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (Sta), so poslanci predlog, ki so ga obravnavali po nujnem postopku, podprli kljub številnim pomislekom opozicije in strokovnih služb.
Predlog predvideva ustanovitev samostojnega javnega sklada, ki bi financiral napredna zdravljenja redkih bolezni pri otrocih, ki še niso vključena v financiranje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Temeljna strokovna podlaga bo tudi po novi ureditvi mnenje konzilija slovenskega izvajalca terciarne ravni. Če bi med strokovnjaki prišlo do nesoglasja, bi moral sklad pridobiti še dve neodvisni mnenji zdravnikov iz tujine.
Minister za zdravje Tadej Ostrc je po poročanju Sta kot razlog za novo ureditev izpostavil predvsem institucionalne omejitve sedanje ureditve. Te naj bi se kazale pri samostojnem pogodbenem nastopanju, pogajanjih, strokovnih ocenah, združevanju različnih virov financiranja ter pri posebej urejenih strokovnih in pritožbenih postopkih.
»Zato vlada predlaga javni sklad z lastno pravno subjektiviteto, ki lahko te naloge dejansko opravlja,« je dejal Ostrc.
ZPS opozarja na ustavno spornost
Na vprašanja o predlogu so opozorili tudi v zakonodajno-pravni službi DZ. Njen predstavnik Dušan Štrus je po poročanju Sta izpostavil, da je financiranje naprednega zdravljenja po predlogu omejeno zgolj na otroke. Po oceni ZPS bi bilo takšno razlikovanje lahko ustavno sporno, saj gre za razlikovanje na podlagi osebne okoliščine starosti.
Namestnik predsednice Komisije za preprečevanje korupcije Aleš Kocjan pa je opozoril na potrebo po preglednejših postopkih imenovanja, jasnejših varovalkah pred nasprotjem interesov ter konkretnejši utemeljitvi, zakaj je treba celotno ureditev sprejeti po nujnem postopku.
Kocjan je opozoril tudi na izključevanje zainteresirane javnosti iz zakonodajnega postopka in javne razprave.
V ospredju spor zaradi denarja za nevladne organizacije
Največ razprave je bilo povezanega s financiranjem sklada. Predlog namreč predvideva, da bi se sklad financiral tudi iz nerazporejenih sredstev dohodnine, ki so bila doslej pomemben vir financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij.
Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica so zato vložile dopolnila, s katerimi so želele sredstva za napredna zdravljenja zagotoviti iz državnega proračuna. Predlagale so tudi razširitev upravičenosti do financiranja na odrasle. Odbor je njihova dopolnila zavrnil.
Sprejel pa je več koalicijskih dopolnil. Z njimi so med drugim povečali samostojnost strokovne komisije pri odločanju, uredili zastopanje otrok v upravnih postopkih ter natančneje razmejili obveznosti med skladom in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
V Svobodi in Levici so poudarjali, da je treba otrokom z redkimi boleznimi zagotoviti ustrezno zdravljenje, ob tem pa so kritizirali predlagani način financiranja.
Kritični so bili tudi do tega, da nevladne organizacije niso imele možnosti predstaviti svojih stališč. Člani odbora so na predlog Svobode glasovali o tem, ali naj predstavnikom organizacij, ki so bili navzoči na seji, omogočijo besedo. Predlog ni bil sprejet.
Vladimir Šega (Levica) je koaliciji očital, da vprašanje otrok z redkimi boleznimi uporablja za politično obračunavanje z nevladnimi organizacijami. Tereza Novak (Svoboda) pa je menila, da bi bilo mogoče poseči v že obstoječi sklad in ga po potrebi ustrezno spremeniti.
Koalicija: sredstva, ki jih ljudje namenijo organizacijam, ostajajo
V koaliciji so poudarjali, da gre za nerazporejena sredstva iz enega odstotka dohodnine. Sredstva, ki jih posamezniki namenijo konkretni organizaciji, bo ta po njihovih navedbah še naprej prejela.
Aleksander Reberšek (NSi, SLS in Fokus) je predstavnikom nevladnih organizacij očital, da se borijo za svoje plačne liste na račun otrok z redkimi boleznimi. Očital je tudi, da nekateri mediji pritiskajo na predstavnike nevladnih organizacij za izjave in jih zavajajo.
Jelka Godec (SDS) in Mojca Žnidarič (Demokrati) sta zatrdili, da bodo vse veljavne pogodbe z nevladnimi organizacijami ostale. Alenka Jeraj (SDS) pa je pojasnila, da je zdravljenje odraslih z redkimi boleznimi v pristojnosti ZZZS.
Predlog podprt, opozicija ni glasovala
Za predlog zakona je glasovalo 11 članov odbora iz koalicijskih poslanskih skupin in Resnice, poslanci Svobode in Levice pa niso glasovali. Po poročanju Sta se je burna razprava nadaljevala tudi ob obrazložitvi glasu.
Predstavniki nevladnih organizacij na današnji seji odbora niso dobili priložnosti za predstavitev svojih stališč. Kot še poroča Sta, pa bi lahko besedo dobili na seji komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki je sklicana v torek.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
