Kaj pomeni glas ZA in kaj PROTI na referendumu o volilni pravici tujcev?
Referendum zadeva državljane tretjih držav, ne vseh tujcev. Kaj se je že spremenilo, kdo lahko še voli in kakšen učinek ima glas za ali proti?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Volivci bodo 11. oktobra odločali o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Posebnost referenduma je, da je pravilo, o katerem bodo glasovali, že začelo veljati. Državljani držav zunaj Evropske unije brez slovenskega državljanstva na novembrskih lokalnih volitvah po sedanjem zakonu ne bodo mogli glasovati. Referendum tega pravila ne bo niti samodejno potrdil niti odpravil.
Novela Zakona o lokalnih volitvah je bila objavljena 1. septembra in je začela veljati dan pozneje. Prvič se bo uporabila že na lokalnih volitvah 15. novembra. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je zato ob začetku volilnih opravil 7. septembra državljane tretjih držav že izločilo iz števila lokalnih volilnih upravičencev.
Referendum 11. oktobra je posvetovalen. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi določa, da državni zbor na njegov izid ni vezan. Glas za torej pravila ne bo šele uvedel, saj že velja, glas proti pa prejšnje ureditve ne bo samodejno vrnil.
Na glasovnici bo vprašanje, ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah slovenski državljani in državljani drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso slovenski državljani. Predčasno glasovanje bo 6., 7. in 8. oktobra, splošno pa v nedeljo, 11. oktobra.
Posebnost referenduma: zakon že velja
Časovno zaporedje je pomembno, saj je bilo okoli spremembe volilne zakonodaje več različnih postopkov.
Pred uveljavitvijo novele je obstajala pobuda za zakonodajni referendum, ki bi lahko vplivala na njeno uveljavitev. Ta postopek se ni nadaljeval, zakon pa je bil nato objavljen in je 2. septembra začel veljati.
Oktobrsko glasovanje je drug postopek. Državni zbor je 28. avgusta razpisal posvetovalni referendum, zato njegov rezultat zakona neposredno ne spreminja.
Državni zbor je posvetovalni referendum razpisal 28. avgusta, novela je začela veljati 2. septembra, lokalna volilna opravila so se začela 7. septembra, Ustavno sodišče pa je 10. septembra zavrnilo predlog za začasno zadržanje nove ureditve. Referendum bo 11. oktobra, lokalne volitve pa 15. novembra.
Kaj v praksi pomenita za oziroma proti
Glas za pomeni podporo sedanjemu pravilu, po katerem lahko na lokalnih volitvah glasujejo slovenski državljani in upravičeni državljani drugih članic EU, državljani tretjih držav brez slovenskega državljanstva pa ne.
Glas proti pomeni nasprotovanje takšni izključitvi državljanov tretjih držav iz lokalne volilne pravice. Ker gre za posvetovalni referendum, glas protisam po sebi ne obnovi prejšnjega 5. člena Zakona o lokalnih volitvah.
Referendum ne posega v pravico tujcev do glasovanja na državnozborskih volitvah ali državnih referendumih, saj teh pravic državljani tretjih držav tudi po prejšnji ureditvi niso imeli. Prav tako se vprašanje ne nanaša na odvzem lokalne volilne pravice državljanom drugih držav EU.
Pred letošnjo spremembo so lahko državljani tretjih držav pod zakonskimi pogoji glasovali za občinske svete in župane. Ustavno sodišče pri opisu prejšnje ureditve navaja, da je bila ta pravica vezana na dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji.
Takšna ureditev ni bila nova. Državni zbor jo je uvedel že leta 2002, ko je v Zakon o lokalnih volitvah zapisal, da imajo pravico voliti člana občinskega sveta tudi tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
Ko govorimo o »tujcih«, ne govorimo o vseh tujcih
Referendumsko vprašanje med tujimi državljani razlikuje glede na njihovo državljanstvo.
Državljani drugih članic EU imajo poseben položaj, saj njihovo pravico do glasovanja in kandidiranja na lokalnih volitvah v državi članici, v kateri prebivajo, zagotavlja pravo EU. Zato tudi po spremembi slovenskega zakona na lokalnih volitvah ne bodo glasovali samo slovenski državljani.
Ločnica, ki jo je uvedla novela, je tako med slovenskimi in drugimi državljani EU na eni strani ter državljani tretjih držav brez slovenskega državljanstva na drugi.
Tudi pred spremembo glasovalne pravice ni imel vsak državljan tretje države, ki je začasno prebival v Sloveniji. Ustavno sodišče pri opisu stare ureditve navaja dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče.
Pri običajni poti do dovoljenja za stalno prebivanje zakon zahteva pet let neprekinjenega zakonitega prebivanja. Za prošnje po tej poti velja tudi pogoj znanja slovenščine na osnovni ravni A2, zakon pa za nekatere skupine določa izjeme oziroma posebna pravila.
Referendum torej ne zadeva kratkotrajnih obiskovalcev, ampak skupino tujih državljanov, ki je imela po prejšnji ureditvi pravico glasovati zaradi svojega statusa stalnega prebivalca.
Ljudje, na katere se referendumsko vprašanje neposredno nanaša, pa na državnem referendumu praviloma sami nimajo glasovalne pravice. Za referendume 11. oktobra je bilo na dan razpisa evidentiranih 1.698.526 volilnih upravičencev.
Koliko ljudi sprememba zadeva
Po podatkih, ki jih je portal 24ur pridobil za stanje 2. julija, je bilo v Sloveniji 103.863 državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem, ki bi lahko po prejšnji ureditvi sodelovali na letošnjih lokalnih volitvah. Ker gre za podatke iz evidence, se število skozi čas spreminja.
Po začetku veljavnosti novele je ministrstvo 7. septembra objavilo novo število lokalnih volilnih upravičencev. Na prvih letošnjih lokalnih volitvah bo po takratnem stanju lahko glasovalo 1.605.948 ljudi. Državljani tretjih držav v to število niso več vključeni.
Če bi zgolj za ponazoritev sešteli septembrsko število volilnih upravičencev in julijski podatek o izločeni skupini, bi državljani tretjih držav predstavljali približno šest odstotkov tako sestavljenega hipotetičnega volilnega telesa. Ker podatka izhajata iz različnih datumov, takšnega izračuna ni mogoče predstavljati kot uradni delež.
Po podatkih, ki jih je objavil 24ur, je bilo v poletnem posnetku največ takšnih potencialnih volivcev v Ljubljani, in sicer 21.942. Sledili so Maribor z 9031, Celje s 4055, Koper s 3857, Kranj s 3778, Velenje s 3022, Novo mesto z 2619 in Jesenice z 2169. Gre za poletni posnetek evidence, ne dokončni volilni imenik za november.
Število potencialnih volivcev pa še ne pove, koliko jih dejansko glasuje.
Po podatkih, ki jih je pridobil 24ur, se je lokalnih volitev leta 2022 udeležilo 7354 državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Tega podatka ni mogoče primerjati z današnjimi 103.863 potencialnimi volivci in iz tega izračunati udeležbe, saj se številki nanašata na različni leti.
Razlike med občinami so bile precejšnje. V Ljubljani je leta 2022 glasovalo 1506 državljanov tretjih držav, kar je predstavljalo 1,47 odstotka vseh, ki so glasovali. Zoran Janković je na takratnih županskih volitvah prejel 54.680 glasov, Nataša Sukič pa 8495.
Na Ravnah na Koroškem je glasovalo 621 državljanov tretjih držav, kar je predstavljalo 11,86 odstotka vseh glasujočih. Tomaž Rožen je bil na županskih volitvah edini kandidat.
Podatka kažeta predvsem, da se delež teh volivcev med občinami razlikuje. Iz njihovega državljanstva pa ni mogoče sklepati, katerega kandidata ali politično opcijo podpirajo.
Zagovorniki spremembe volilno pravico povezujejo z državljanstvom
Zagovorniki nove ureditve poudarjajo, da je volilna pravica politična pravica in da naj bo pri državljanih tretjih držav povezana s pridobitvijo slovenskega državljanstva.
Poslanec SDS Andrej Kosi je med razlogi za spremembo izpostavljal rast števila tujcev in vprašanje prijav prebivališča. Janez Žakelj iz NSi je poudarjal razliko med vključevanjem tujcev v družbo in podelitvijo volilne pravice. Predsednica SLS Tina Bregant ter predsednik Fokusa Marko Lotrič sta kot primernejšo podlago za politično odločanje izpostavljala državljanstvo.
Po argumentaciji zagovornikov stalno prebivanje predstavlja močno povezavo s Slovenijo, vendar ni enako državljanstvu. Kdor želi sodelovati pri izbiri lokalne oblasti, lahko po njihovem izpolni pogoje za pridobitev državljanstva.
Zagovorniki ob tem opozarjajo tudi, da lokalna volilna pravica državljanov tretjih držav po Evropi ni enotno urejena in da obstajajo države oziroma deli držav, kjer je omejena na domače državljane in državljane EU. V Spodnji Saški lahko denimo na lokalnih volitvah glasujejo nemški državljani in državljani drugih članic EU, ne pa splošno državljani tretjih držav.
Nasprotniki takšne argumentacije opozarjajo, da tudi sedanja slovenska ureditev ni sistem, po katerem bi lokalno volilno pravico imeli samo slovenski državljani. Državljani drugih članic EU jo imajo zaradi evropskega prava, zato državljanstvo v tem primeru pomeni slovensko ali drugo državljanstvo EU.
Nasprotniki poudarjajo stalno življenje v lokalni skupnosti
Nasprotniki spremembe izhajajo iz drugačnega merila. Poudarjajo, da občine odločajo o cestah, vrtcih, javnem prometu, komunalni infrastrukturi, prostorskem razvoju in drugih vprašanjih, ki vplivajo na vse stalne prebivalce občine.
Po njihovem mnenju je zato pomembna tudi dolgotrajna dejanska povezanost človeka s krajem, kjer živi, dela in uporablja javne storitve. V javni razpravi so takšne argumente predstavljali tudi stalni prebivalci, ki so z letošnjo spremembo volilno pravico izgubili.
Nasprotniki posebej opozarjajo, da ne gre za odločanje o uvedbi nove pravice, ampak za odpravo pravice, ki je v slovenski zakonodaji obstajala od leta 2002.
Na čas spremembe sta opozorili tudi ustavni sodnici Neža Kogovšek Šalamon in Barbara Kresal. V odklonilnem ločenem mnenju sta poudarili možnost težko popravljivih posledic, če bi ljudje novembra izgubili možnost glasovanja, ustavno sodišče pa bi pozneje ugotovilo, da je bila ureditev protiustavna. To je njuno ločeno mnenje, ne odločitev večine sodišča o ustavnosti novele.
Zagovorniki nove ureditve na drugi strani poudarjajo, da samo dolgoletno prebivanje še ne pomeni, da mora človeku pripadati tudi volilna pravica. Evropsko pravo državam članicam pri volilni pravici državljanov tretjih držav ne nalaga enake ureditve, kot jo zahteva za državljane EU.
V Evropi obstajata oba modela
Pravo EU državljanom Unije zagotavlja pravico do glasovanja in kandidiranja na lokalnih volitvah v državi članici, kjer prebivajo, tudi če niso njeni državljani. Pri državljanih tretjih držav pa evropska zakonodaja državam takšne enotne ureditve ne nalaga.
Zato so po Evropi sistemi različni.
Irska lokalno glasovanje omogoča ljudem vseh državljanstev, Nizozemska za državljane držav zunaj EU zahteva pet let zakonitega prebivanja, Danska pa štiri leta. Spodnja Saška lokalno volilno pravico omejuje na Nemce in državljane drugih držav EU.
Evropske primerjave tako uporabljajo tudi zagovorniki in nasprotniki slovenske spremembe, vendar posamezne države uporabljajo različna merila.
Ustavno sodišče še ni odločilo, ali je odvzem pravice ustaven
Pomemben del razprave je tudi odločitev ustavnega sodišča z 10. septembra.
Sodišče je s šestimi glasovi proti dvema zavrnilo predlog, naj do končne ustavne presoje začasno zadrži izvajanje novele. To pomeni, da zakon med postopkom ostaja v veljavi.
Sklep pa ni odločitev o tem, ali je odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav skladen z ustavo.
Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin je v pritrdilnem ločenem mnenju izrecno pojasnil, da se sodišče v tej fazi s tem vprašanjem še ni ukvarjalo. Presojalo je posledice, ki bi nastale ob začasnem zadržanju zakona, in posledice njegovega nadaljnjega izvajanja.
Čeferin je podprl odločitev, da se izvajanje ne zadrži. Sodnici Kogovšek Šalamon in Kresal sta ji nasprotovali in v ločenem mnenju opozorili, da izgubljene možnosti glasovanja na že izvedenih volitvah pozneje ni mogoče povrniti.
Končna vsebinska odločitev o ustavnosti zakonske spremembe zato ostaja odprta.
Kaj bo glas 11. oktobra dejansko pomenil
Na referendumu bo tako mogoče izbrati med dvema stališčema do sedanje zakonske ureditve.
Glas za pomeni podporo pravilu, po katerem lokalno volilno pravico ohranijo slovenski državljani in upravičeni državljani drugih držav EU, državljani tretjih držav brez slovenskega državljanstva pa je nimajo.
Glas proti pomeni nasprotovanje takšni izključitvi državljanov tretjih držav. Ne pomeni pa, da se bo po razglasitvi referendumskega rezultata avtomatično vrnila ureditev, po kateri so lahko glasovali stalni prebivalci iz teh držav.
Za morebitno spremembo bi moral znova ukrepati državni zbor. Neodvisno od referendumskega izida lahko na položaj vpliva tudi končna odločitev ustavnega sodišča o ustavnosti novele.
Razlika med stališčema je zato predvsem v merilu, ki mu strani pripisujeta večjo težo. Zagovorniki nove ureditve poudarjajo državljanstvo kot podlago političnega članstva. Nasprotniki poudarjajo stalno prebivanje in dolgotrajno vključenost v lokalno skupnost.
O tem načelu bodo volivci odločali 11. oktobra. Zakon, ki ga zadeva razprava, pa bo takrat že več kot mesec dni v veljavi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
