Dušan Keber s Partljičem: Danes je svoboda, danes moramo biti previdni
Ustavno sodišče se bo zaradi prisluškovalne afere Black Cube ukvarjalo z dvema ustavnima pritožbama, s katerima predstavniki družbe izpodbijajo veljavnost volitev.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Že zjutraj je ustavno pritožbo zaradi domnevnega vpliva tujih obveščevalnih služb na državnozborske volitve napovedal glasbenik in režiser Darko Nikolovski, ki je bil na volitvah kandidat za poslanca Svobode.
Zakaj se je Nikolovski odločil za vložitev ustavne pritožbe? Kot je poudaril v izjavi za javnost, obstaja sum, da je prišlo do kršitve njegove pravice do svobodnih volitev, kar mu zagotavlja ustava. Zato se je tudi odločil, da se izpostavi in to pravico »do konca brani.« Poudaril je, da ustavno pritožbo vlaga kot državljan in volivec.
Nikolovski je izpostavil še, da se »ta koalicija laži, namesto da bi se ukvarjala s pregonom tistih, ki so vplivali na volitve, ukvarja s tem, da bi preganjala organe pregona, ki so zaznali ta kazniva dejanja.«
Če bi ustavno sodišče ugotovilo kršitve, sam predlaga tri stvari, in sicer, da ustavno sodišče razveljavi zapisnik o ugotovitvi izida volitev, razveljavi sklep o potrditvi mandatov poslancev ter do dokončne odločitve zadrži imenovanje predsednika vlade in vlade same.
Nikolovskemu sta se na izjavi za javnost pridružili tudi poslanki Svobode Tereza Novak in Lucija Tacer Perlin. V Svobodi njegovo ustavno pritožbo podpirajo, a so poudarili, da sami niso vložniki te pritožbe.
V Svobodi bodo izkoristili vse mehanizme pravne države
Če bi ustavno sodišče ugotovilo kršitve, sam predlaga tri stvari, in sicer, da ustavno sodišče razveljavi zapisnik o ugotovitvi izida volitev, razveljavi sklep o potrditvi mandatov poslancev ter do dokončne odločitve zadrži imenovanje predsednika vlade in vlade same.
Tacer Perlin je nato potrdila, da v Svobodi ustavno pritožbo podpirajo, saj da so »svobodne volitve temelj suverene in demokratične Slovenije,« pri čemer je za suverenost ključno, ali je bila volivkam in volivcem z vmešavanjem tuje obveščevalne agencije v volilni proces kršena ustavna pravica.
Poslanka Svobode je poudarila še, da v stranki podpirajo vse demokratične postopke, ki krepijo državi in suverenost. Ob tem je spomnila, da so v Svobodi že večkrat povedali, da bodo izkoristili vse mehanizme, ki jih pravna država ponuja.
Tudi Tereza Novak je poudarila, da vmešavanje izraelske paraobveščevalne službe v slovenske volitve pomeni »napad na suverenost in demokracijo ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi.« Spomnila je, da se podobno ni dogajalo zgolj v Sloveniji, temveč tudi drugje, nazadnje v Franciji, kjer so oblasti prav tako napovedale pravno ukrepanje proti tovrstnim aktivnostim.
Novak je pojasnila še, da si državljani zaslužijo živeti v demokratični državi, v odprti družbi in družbi, ki »spoštuje svoje institucije in ki ne izdaja svoje države. Zdaj pa dobivamo skrajno desno vlado, ki ima po vsej verjetnosti celo dolg do Izraela.«
Z ustavno pritožbo tudi skupina na čelu s Kebrom
Za vložitev ustavne pritožbe zaradi domnevnega vplivanja iz tujine na marčne državnozborske volitve so se odločili tudi v skupini 30 znanih državljanov na čelu z nekdanjim ministrom za zdravje Dušanom Kebrom. Kot so zapisali že v izjavi za javnost, so se za ustavno pritožbo odločili, ker se je v volilni proces poseglo »na način, ki ga demokratična država ne sme spregledati.«
Javno znane okoliščine in izjave najvišjih državnih organov po njihovi oceni kažejo »na možnost organiziranega in prikritega tujega vplivanja na volilni proces.« S temi navedbami je seznanjen celoten politični vrh, ob tem pa naj bi bili sproženi tudi postopki pristojnih organov.
Poudarili so, da njihova pritožba ne pomeni, da bi moralo ustavno sodišče ugotavljati kazensko odgovornost posameznikov, kar je naloga policije in pravosodja. Obenem ne pomeni, da so vse dejstva ugotovljena. »Zatrjujemo pa, da so javno potrjene in institucionalno zaznane okoliščine dovolj resne, da zahtevajo ustavnosodno presojo.«
V skupini so pri tem izpostavili »bistveno vprašanje,« in sicer, »ali je oziroma ali bi lahko bilo tuje prikrito vplivanje na volilni proces takšne narave in obsega, da je objektivno omajalo zaupanje v svobodno oblikovanje volje volivcev.«
V skupini so prepričani, da vprašanje prikritega tujega vplivanja na volitve »ne sme ostati samo predmet političnih razprav, medijskih komentarjev ali predkazenskih postopkov.«
Od ustavnega sodišča pričakujejo prednostno obravnavo zadeve, da se odgovori na vprašanje, ali je bila integriteta volilnega procesa ohranjena.
Keber postregel s Partljičem
Razloge je pozneje skupaj s somišljeniki pred državnim zborom še enkrat strnil Keber, ki je uvodoma citiral oziroma parafraziral znanega slovenskega pisatelja in dramatika Toneta Partljiča: »Danes je svoboda, danes moramo biti previdni.« Da zaradi občutljivosti teme ne bi »napačno uporabljal izrazov,« je Keber izvlekel list in večinoma ponovil, kar so zapisali že v jutranji izjavi za javnost.
Keber je prepričan, da ni dovolj, da se na koncu ugotovi, ali so bili vsi volilni lističi pravilno prešteti, temveč je treba ugotoviti tudi, ali so bili »pogoji za oblikovanje odločitve na volilnem lističu pošteni in zaščiteni.« Po Kebrovem mnenju so okoliščine dovolj resne, da terjajo ustavnopravno presojo.
Sicer pa je Keber pojasnil, da bo »iz tehničnih razlogov« na sami vlogi samo osem podpisov, a da gre za skupno akcijo 30 »ugledni« državljanov, ki je neodvisna od politike ali kogar koli drugega. In kaj pričakujejo od ustavnega sodišča? Keber je poudaril, da kakršne koli odločitve ne želijo prejudicirati.
Prvopodpisani pod ustavno pritožbo je Keber, pridružilo pa se mu je še 29 podpisnikov, in sicer: Bojana Leskovar, Božo Flajšman, Rudi Rizman, Sanja Fidler, Leon Magdalenc, Blaž Rozman, Vesna Vuk Godina, Svetlana Makarovič, Spomenka Hribar, Janez Markeš, Svetlana Slapšak, Matjaž Hanžek, Vlado Miheljak, Slavko Splichal, Hajdeja Iglič, Vinko Möderndorfer, Darko Štrajn, Polona Jamnik, Boris A. Novak, Matej Šurc, Janez Jančar, Dragan Petrovec, Niko Toš, Bogomir Kovač, Dušan Plut, Boris Vezjak, Tamara Lah, Božo Repe in Slavoj Žižek.
Janša že v sredo o državnem udaru
»Če kdaj, potem je stranka SDS danes daleč najbolj pripravljena tako na omenjeni 'državni udar' globoke države kot na eventuelne nove volitve,« je že včeraj na družbenem omrežju X pisal prvak SDS Janez Janša, ki naj bi ga državni zbor v petek potrdil za mandatarja.
Vložitev ustavnih pritožb je ob odhodu iz državnega zbora na kratko komentiral predsednik državnega zbora Zoran Stevanović. Dejal je, da ima »občutek, da so ljudje, ki so najbolj zagovarjali izplen teh volitev, zdaj naenkrat spremenili svoje mnenje. Tega ne razumem.«
V odzivu je bil z besedami skop tudi prvak Demokratov Anže Logar. Dejal je, da ustavnih pritožb sicer ne more komentirati, a obenem opomnil, da prej, »ko se je pogajalo s prejšnjo možno koalicijo,« pomislekov ni bilo. Tudi Logarju se zdi vse skupaj »malce nenavadno.«
Preiskava se nadaljuje
Kot je znano, je tokratne državnozborske volitve v zadnjem ovinku močno zaznamovala prisluškovalna afera Black Cube, v kateri so se pustili v past zvabiti nekateri znani Slovenci, ki so v na skrivaj posnetih pogovorih razvezali jezike. Močno montirane posnetke je nato neznan akter objavil na spletu. Za vsem skupaj naj bi stali ljudje iz izraelske obveščevalne agencije Black Cube, ki so se v mesecih pred volitvami večkrat mudili tudi v Ljubljani, kjer naj bi med drugim obiskovali tudi sedež SDS.
Slovenija je že 18. marca posnetke poslala na forenzično preiskavo v tujino, pred dnevi pa je prejela poročilo, ki so ga nato obravnavali na sredinem zasedanju sekretariata Sveta za nacionalno varnost (SNAV). Po seji je o izsledkih spregovoril državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk.
Kot je pojasnil Volk, je v torek že potekal operativni sestanek med policijo in tožilstvom, pri čemer je sekretariat pozval k nadaljevanju preiskave, ki naj teče »čim hitreje, strokovno in neodvisno.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.