V Mehiki odkrili 2500 let star observatorij, ki odpira nova vprašanja
Arheologi so v mehiških gorah prepoznali sončni observatorij, kakršne poznamo predvsem iz majevskih mest. Njegove zgradbe so pomagale določati čas za obrede in spravilo pridelkov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pred več kot 2500 leti so prebivalci današnje mehiške zvezne države Puebla opazovali, kje na obzorju vzhaja Sonce, in temu prilagodili svoje monumentalne zgradbe. Arheologi so zdaj potrdili, da je kompleks na najdišču Teteles de Ávila Castillo deloval kot sončni observatorij. Po navedbah mehiškega Nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino (INAH) gre za prvi dokumentirani observatorij te vrste zunaj območja Majev, piše The Art Newspaper.
Odkritje odpira vprašanje, kako daleč je segalo astronomsko znanje zgodnjih mezoameriških družb in kako so si ga izmenjevale. Kompleks namreč spominja na znamenite majevske zgradbe, čeprav stoji zunaj njihovega tradicionalnega območja.
Kamniti koledar v gorah
Observatorij je del starodavne obredne naselbine Tetelihtic v gorovju Sierra Norte de Puebla. Njegovo vlogo so raziskovalci prepoznali s proučevanjem prvotne razporeditve stavb, njihove usmerjenosti in povezave s sončnim vzhodom.
V središču kompleksa je štirikotno dvorišče med dvema monumentalnima zgradbama. Vzhodna ploščad meri približno 90 metrov v smeri sever–jug in 40 metrov v smeri vzhod–zahod. Manjša zahodna zgradba, velika 46 krat 27 metrov, je služila kot opazovalna točka. Z nje so lahko spremljali, kako se položaj sončnega vzhoda skozi leto premika vzdolž obzorja.
Po podatkih INAH kompleks izvira iz obdobja približno med letoma 1000 in 600 pred našim štetjem. Njegova zasnova kaže, da opazovanje neba ni bilo zgolj spremljevalna dejavnost: vplivalo je že na načrtovanje obrednega središča.
Podoben majevskemu, a dvakrat večji
Razporeditev spominja na tako imenovane arhitekturne skupine E, znane predvsem z majevskih najdišč v današnji Gvatemali, Belizeju in jugovzhodni Mehiki. Med najbolj znanimi primeri je Uaxactún v severni Gvatemali, kjer zahodna piramida stoji nasproti nizu zgradb na vzhodni ploščadi.
Ta kompleks je postal pomembno izhodišče za razumevanje povezave med majevsko arhitekturo in opazovanjem Sonca. Observatorij v Puebli je po navedbah INAH z njim primerljiv, vendar približno dvakrat večji.
Raziskovalci ob tem opozarjajo, da podobna oblika še ne dokazuje enakega namena. Sorodne arhitekturne zasnove so že prepoznali tudi drugod v Mezoameriki, stavbe pa so lahko združevale politične, verske in astronomske vloge. Za razumevanje njihove uporabe je zato ključno, kam natančno so bile usmerjene.
Sonce je napovedovalo čas žetve
Posebnost observatorija v Puebli je njegova podolgovata ploščad. Po razlagi arheološke ekipe ni označevala zgolj enakonočij, temveč tudi druge pomembne trenutke v poljedelskem letu: začetek mezoameriškega koledarja februarja in čas spravila pridelkov oktobra. Opazovanja z vzhodne zgradbe so pokazala tudi povezave s položaji sončnega vzhoda ob enakonočjih in solsticijih.
Kompleks je tako deloval kot nekakšen kamniti koledar. Predvidljivi sončni pojavi so skupnosti pomagali usklajevati sezonska opravila in obrede ter vsakdanje življenje povezovati z verskimi predstavami.
Kdo je zgradil observatorij?
Vodja projekta Alberto Diez Barroso Repizo domneva, da so majevski kulturni vplivi območje dosegli že v prvem tisočletju pred našim štetjem. Arhitekturne podobnosti bi lahko pomagale osvetliti povezave med Maji in Huasteki, katerih jezik sodi v majevsko jezikovno družino.
Raziskava odpira tudi vprašanja o začetkih totonaške kulture. Diez Barroso dopušča možnost, da so bili zgodnji prebivalci naselbine predniki skupnosti, ki so pozneje razvile pomembni središči Yohualichan in El Tajín.
Tetelihtic je bil po arheoloških dokazih dejaven približno od leta 900 pred našim štetjem do leta 100 našega štetja. Toda njegov pomen s postopnim opuščanjem naselbine ni izginil. Daritve iz poznejših stoletij, med njimi totonaška iz obdobja med letoma 600 in 900, kažejo, da so se ljudje na ta prostor vračali zaradi obredov še dolgo zatem, piše Arkeonews, po podatkih INAH.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
