Ženske, ki so spremenile pank: v Londonu razstava uporniških kraljic
Punk ali pank povezujemo s skupinami Sex Pistols, Ramones in The Clash, a njegovo zgodovino so pisale tudi ženske.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Patti Smith, Debbie Harry, Poly Styrene in številne druge glasbenice so rušile družbena pravila, spreminjale glasbo in dokazovale, da uporništvo nikakor ni samo moška domena. Nova londonska razstava se jim poklanja ob 50-letnici panka.
Ko govorimo o začetkih panka, se običajno spomnimo štirih fantov iz newyorškega Queensa, ki so leta 1976 pod imenom Ramones izdali svoj prvi album. Njihova skladba Blitzkrieg Bop je postala ena najbolj prepoznavnih pankovskih himen, leto 1976 pa se je v glasbeno zgodovino zapisalo kot simbolni začetek pankovske revolucije.
Glasbena zgodovina jih je potiskala v ozadje
Toda zgodba je precej bolj zapletena. Pank se ni rodil čez noč in predvsem ni bil izključno moško gibanje. Ženske so bile od vsega začetka med njegovimi najpomembnejšimi ustvarjalkami, čeprav jih je glasbena zgodovina pogosto potiskala v ozadje.
Prav njim je posvečena nova razstava Up Yours! God Save The Queens, ki se je 23. oktobra odprla v londonskem Muzeju mladinske kulture (Museum of Youth Culture).
Kot poroča Euronews Culture, razstava obeležuje 50 let ženskega panka oziroma gibanja She Punk in opozarja na glasbenice, ki so s svojo ustvarjalnostjo, pogumom in brezkompromisnostjo spremenile popularno kulturo.
Pank ni bil samo glasba, bil je upor
Pank je bil veliko več kot nekaj glasnih akordov, raztrgana oblačila in varnostne zaponke. Bil je upor proti družbenim pravilom, avtoritetam, potrošništvu in pričakovanjem, kako naj bi ljudje živeli, razmišljali in se vedli.
Za ženske je imel še dodaten pomen. V času, ko je glasbena industrija od pevk pogosto pričakovala predvsem privlačen videz in poslušnost, so pankerice nastopile z lastnimi pravili.
Patti Smith, Siouxsie Sioux, Nina Hagen, Debbie Harry, PolyStyrene, Viv Albertine, Lydia Lunch in Poison Ivy niso želele ustrezati predstavam o popolnih ženskah. Nastopale so neustrašno, govorile o neprijetnih temah in si izborile prostor na odrih, ki so jih dotlej večinoma obvladovali moški.
Razstavo so pripravile Lauren Estelle Jones, Celeste Bell in Vivien Goldman. Na ogled je redko arhivsko gradivo, doslej neobjavljene fotografije in sodobna umetniška dela, ki pripovedujejo zgodbo ženskega panka.
Patti Smith: pesnica, ki je postala botra panka
Ena najpomembnejših osebnosti te zgodbe je Patti Smith. Njen prvenec Horses iz leta 1975 velja za enega ključnih albumov v zgodovini punka, čeprav je nastal še pred njegovim velikim razmahom.
Smith je prihajala iz newyorškega umetniškega podzemlja, kjer so se prepletali poezija, literatura, likovna umetnost in glasba. Bila je redna obiskovalka legendarnega kluba CBGB, v katerem so nastopali tudi Ramones, Blondie in številne druge skupine.
Na albumu Horses je združila beatniško poezijo, surovi rock in popolno umetniško svobodo. Ni se trudila biti všečna. Želela je biti iskrena. Razstava jo označuje za glasbenico, ki ni zgolj sodelovala pri nastajanju pankovskega gibanja, temveč je odpirala nov prostor za umetnice po vsem svetu.
Debbie Harry: blondinka, ki je podrla stereotipe
Tudi Debbie Harry, pevka skupine Blondie, je bila del newyorške pankovske scene. S prepoznavnimi svetlimi lasmi in samozavestnim nastopom je postala ena največjih glasbenih ikon sedemdesetih let. Toda za glamurozno zunanjostjo se je skrivala ustvarjalka, ki je odločno zavračala pravila glasbene industrije.
Prvenec skupine Blondie iz leta 1976 je združeval pankovsko energijo in nalezljive pop melodije. Skupina je pozneje dosegla velik komercialni uspeh, vendar njene korenine ostajajo globoko povezane z uporniškim newyorškim podzemljem.
Zanimivo je, da se je uvodna pesem albuma X Offender sprva imenovala Sex Offender. Naslov so morali spremeniti, ker je bil za radijske postaje preveč provokativen.
Poly Styrene: dekle z zobnim aparatom, ki ni hotelo molčati
Med najbolj nenavadnimi in vplivnimi pankovskimi glasbenicami je bila Poly Styrene, pevka britanske skupine X-Ray Spex.
Nosila je zobni aparat, oblačila v kričečih fluorescentnih barvah in prepevala o potrošništvu, družbenih pritiskih ter pravici do drugačnosti. Njen videz je bil pravo nasprotje takratnih lepotnih idealov, vendar je prav s tem postala simbol svobode.
Album Germfree Adolescents iz leta 1978 velja za eno najpomembnejših pankovskih plošč. Njena pesem Oh Bondage Up Yours! pa je postala feministična himna, ki je zavračala staro predstavo, da morajo biti deklice pridne, tihe in poslušne.
Kot poudarja Euronews, je njeno sporočilo močno vplivalo tudi na poznejše feministično pankovsko gibanje riot grrrl v devetdesetih letih.
The Slits: dekleta, ki so se požvižgala na pravila
Britanska skupina The Slits je s svojim prvencem Cut iz leta 1979 pokazala, da punk ne potrebuje niti popolne glasbene izvedbe niti uglajenega nastopa. Njihova glasba je združevala pank, reggae in dub, besedila pa so se norčevala iz družbenih pričakovanj do žensk.
V pesmi Typical Girls so se spraševale, kdo je sploh določil, kakšno mora biti »tipično dekle«. Njihova neposrednost, humor in popolna brezbrižnost do družbenih pravil so navdihnili številne poznejše glasbenice.
The Raincoats: ko je nepopolnost postala prednost
Pomemben del zgodovine ženskega panka je tudi skupina The Raincoats, ki je leta 1979 izdala istoimenski prvenec. Njihova glasba je bila nepredvidljiva, mestoma kaotična in polna nenavadnih zvokov, tudi violine. Prav v tem pa je bila njena posebnost.
Glasbenice niso poskušale zveneti kot uveljavljene rockovske skupine. Ustvarjale so po svoje in s pesmimi opozarjale na mizoginijo, spolno nasilje in družbene krivice. Njihov vpliv je pozneje segel do številnih alternativnih in feminističnih rockovskih skupin.
Brez žensk pank ne bi bil enak
Razstava v Londonu ni zgolj nostalgičen pogled na čas raztrganih majic, divjih pričesk in glasnih koncertov. Je tudi poskus, da bi zgodovino enega najvplivnejših glasbenih gibanj 20. stoletja predstavili bolj celovito.
Ženske v panku niso bile samo spremljevalke moških glasbenikov, njihove muze ali občasne pevke. Bile so avtorice, instrumentalistke, organizatorke, umetnice in revolucionarke, ki so s svojim delovanjem spreminjale predstave o tem, kaj ženske smejo in zmorejo.
Njihova zapuščina je še danes živa v glasbi skupin in ustvarjalk, kot so Bikini Kill, Hole, PJ Harvey, Sleater-Kinney, Yeah Yeah Yeahs in Amyl and the Sniffers.
In prav to je najpomembnejše sporočilo razstave: pank je bil od nekdaj tudi ženski upor. Le da je trajalo precej časa, da so njegove kraljice dobile priznanje, ki si ga zaslužijo.
Tudi Slovenija je imela svoje pankovske kraljice
Tudi slovenska pankovska zgodovina ima svoje junakinje. V začetku osemdesetih let so v Ljubljani nastale Tožibabe, ena prvih povsem ženskih hardcore pank skupin v nekdanji Jugoslaviji. So nekakšna slovenska vzporednica The Slits in X-Ray Spex. Njihova posebnost ni bila le v tem, da so na odru stale izključno ženske, temveč tudi v tem, da so same pisale besedila, ustvarjale glasbo in oblikovale aranžmaje. S surovim zvokom, temačnimi besedili in brezkompromisnimi nastopi so postale pomemben del ljubljanske alternativne scene. Leta 1986 so izdale malo ploščo Dežuje, njihova glasba pa je ostala pomemben dokument časa, ko so mladi z glasbo izzivali družbena pravila.
Na slovenski pankovski sceni so delovale tudi druge glasbenice, med njimi Tanja Ukmar, ki se je leta 1984 pridružila skupini Niet. Tožibabe so dobile posebno mesto tudi na razstavi Slovenski punk in fotografija v Cankarjevem domu, ki je osvetlila zgodovino domačega pankovskega gibanja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
