So neandertalca pred 70.000 leti umorili? Odkritje osupnilo znanstvenike
Odrasli neandertalec, katerega ostanke so izkopali v jami v iraškem Kurdistanu, je umrl pred več kot 70.000 leti. Na njegovi lopatici so odkrili poškodbo, ki bi lahko bila posledica smrtonosnega vboda s sulico.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Gladko zaobljena luknja v lopatici neandertalca, ki je umrl pred več kot 70.000 leti, bi lahko predstavljala doslej najstarejši dokaz, da je bil pripadnik človeške razvojne linije ubit z leseno sulico.
Jama Šanidar v iraškem Kurdistanu
Arheologi so značilno poškodbo opazili po izkopavanju skeletnih ostankov odraslega neandertalca in drugih neandertalcev, ki so bili pokopani pod skoraj osmimi metri kamenja in sedimentov v jami Šanidar v iraškem Kurdistanu.
Na istem mestu je bilo v obdobju več let pokopanih najmanj pet neandertalcev. Njihovi posmrtni ostanki so ležali v kotanji, ki ni bila večja od hladilnika in se je raztezala za ogromnim balvanom blizu vhoda v jamo. Zdi se, da so nekatera trupla položili na druga, ki še niso povsem razpadla.
»Več let ali celo več desetletij so se vračali na isto mesto, da bi tja položili trupla, kar je v arheoloških zapisih o neandertalcih precej nenavadno,« je povedala dr. Emma Pomeroy, biološka antropologinja z Univerze v Cambridgeu za revijo Scientific Reports: »To nakazuje, da je bilo polaganje umrlih na to mesto povezano z nekakšnim pomenljivim vedenjem.«
Skrivnostna luknja v lopatici
Raziskovalci so našli le delne ostanke poškodovanega neandertalca, odraslega posameznika, starega približno 45 let. Ob levi lopatici, na kateri je bila poškodba, so našli sedem zob, več reber in kostnih odlomkov ter skoraj popolnoma ohranjeno desno roko, ki je ležala ob balvanu.
Natančen pregled lopatice je razkril tri razpoke, ki so se širile iz približno 1,5 centimetra široke luknje, in drobce kosti, ki so zapolnjevali poškodovano območje. Znanstveniki menijo, da so se kostni drobci odlomili, ko je sulica prebila tanko kost. Krožna oblika luknje in vzorec poškodb močno nakazujeta, da je rano povzročila lesena sulica, ki je telo zadela od spredaj. Toda ali je šlo za nesrečo med lovom ali nameren napad, morda silovit sunek nasprotnika, ni mogoče z gotovostjo ugotoviti.
Smrtonosni udarec, usmerjen proti srcu
Pomeroy meni, da položaj poškodbe in sila, potrebna za preboj sulice skozi prsni koš, kažeta na smrtonosen udarec, usmerjen proti srcu. Sulica bi namreč na poti skozi prsni koš predrla pljuča in verjetno pretrgala arterije, preden bi prebila še lopatico.
»Mislim, da česa takega ne narediš po nesreči,« je dejala raziskovalka. Poškodba, ki jo je povzročila sulica, je bila skoraj zagotovo smrtonosna. Toda neandertalec je bil že pred usodnim udarcem v zelo slabem zdravstvenem stanju.
Pred smrtjo je utrpel še hudo poškodbo obraza
Pregled zob je pokazal, da je bil eden od spodnjih sekalcev vzdolžno razklan, tako da je ostala le polovica zoba, sosednji zobje pa so bili zasukani navznoter. Podrobnosti raziskave so znanstveniki objavili v reviji Scientific Reports.
»Da bi se zob tako razklal, drugi pa zasukali, bi moral posameznik utrpeti zelo močan udarec v obraz,« je pojasnila Pomeroy: »Povsem mogoče je, da je potreboval pomoč drugih, saj je moral trpeti strašne bolečine.«
Na razklanem zobu se je nabrala debela plast strjenih zobnih oblog, za nastanek katere bi bilo potrebno najmanj eno leto. To nakazuje, da je neandertalec s hudo poškodbo zob živel še precej časa.
So neandertalci uporabljali lesene sulice za lov?
Chris Hunt, zaslužni profesor na univerzi Liverpool John Moores in soavtor raziskave, je pojasnil, da so neandertalci na območju jame Šanidar lovili predvsem kozoroge. Pri lovu so lahko uporabljali lesene sulice, oblikovane podobno kot današnja kopja.
Ker rastlinski materiali hitro razpadejo, se je iz prazgodovine ohranilo zelo malo lesenih predmetov. Kljub temu so v Nemčiji odkrili približno 200.000 let stare lesene sulice, ki so se ohranile v razmočenih tleh. Še starejša je konica zaobljene lesene sulice, ki so jo leta 1911 odkrili v kraju Clacton-on-Sea v Angliji. Stara je več kot 400.000 let in velja za najstarejši znani primerek te vrste.
Obvladali obdelovanja lesa
Znanstveniki v Španiji so prejšnji teden predstavili na stotine odtisov lesenih predmetov in drugih arheoloških najdb, ki dokazujejo, da so neandertalci dobro obvladali obdelavo lesa.
Iz njega so izdelovali pladnje, krožnike, trinožna stojala, sulice in druge uporabne predmete. Veliko težje pa je v fosilnih ostankih najti nedvoumne dokaze o smrtonosnih spopadih.
Zato morda nikoli ne bomo izvedeli, kako je neandertalec iz jame Šanidar v resnici umrl. »Povsem mogoče je, da je šlo za nesrečo med lovom,« je dejal Hunt. »Vendar ne moremo izključiti možnosti, da je bila vpletena namerna uporaba nasilja med posamezniki.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.