Tako korumpirana država, da imajo nekdanji predsedniki svoj zapor
Politika na najvišji ravni je tako prežeta s korupcijo, da ima Peru celo poseben zapor, namenjen nekdanjim predsednikom države.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Konservativna 51-letna političarka Keiko Fujimori je v torek v Limi prisegla kot nova predsednica Peruja. V junijskem drugem krogu predsedniških volitev je slavila zelo tesno zmago in osvojila 50,13 odstotka glasov, s čimer je kandidata levice Roberta Sancheza premagala za manj kot 50.000 glasov. V boj se je sicer podalo kar 35 kandidatov, Fujimori pa se je pred tem že trikrat neuspešno potegovala za predsedniški položaj.
Nova kriza, nov predsednik
Peru sicer ostaja globoko politično razdeljena država. Tako Fujimori kot Sanchez sta junijske volitve predstavljala kot ključne, medtem ko so mnogi volivci upali na konec večletnega političnega kaosa v državi, v katerem je bila vrsta predsednikov zaprtih, odstavljenih ali so odstopili. V Peruju se je namreč od leta 2018 zamenjalo kar osem predsednikov.
Politika na najvišji ravni je tako prežeta s korupcijo, da ima država celo poseben zapor, namenjen nekdanjim predsednikom. Zapor Barbadillo v bližini Lime je leta 2025 tudi uradno postal kraj prestajanja kazni za nekdanje voditelje zaradi njihovega posebnega statusa, čeprav so tam nekateri predsedniki zaporne kazni prestajali že prej.
Alberto Fujimori
Med prvimi rezidenti zloglasnega predsedniškega zapora je bil oče Keiko Fujimori, Alberto Fujimori, eden najbolj kontroverznih predsednikov v novejši zgodovini Peruja. V 90. letih je državo popeljal iz hude gospodarske krize in pomagal zatreti oborožene uporniške skupine, vendar je njegova oblast sčasoma postala vse bolj avtoritarna.
Leta 2009 ga je vrhovno sodišče obsodilo na 25 let zapora zaradi kršitev človekovih pravic in njegove odgovornosti za zločine, povezane z vojaško enoto Grupo Colina. Med njimi sta bila tudi pokol na zasebnem pikniku v Barrios Altosu leta 1991, ko je bilo ubitih 15 civilistov, ter ugrabitev in umor devetih študentov in profesorja z univerze La Cantuta leta 1992. Decembra 2023 je bil pomiloščen, septembra naslednje leto pa je umrl.
Alejandro Toledo
Več kot 20-letno zaporno kazen v Barbadillu prestaja Alejandro Toledo, ki je na položaju nasledil Fujimorija in državo vodil med letoma 2001 in 2006. Obsojen je bil zaradi korupcijskega škandala, povezanega z brazilskim gradbenim velikanom Odebrecht. V zameno za dodelitev gradbenih del naj bi prejel 20 milijonov ameriških dolarjev podkupnine.
Ollanta Humala
Državni posli z brazilskim Odebrechtom so v zapor pripeljali tudi Ollanto Humalo, ki je bil predsednik Peruja med letoma 2011 in 2016. Leta 2017 je bil tam skupaj z ženo Nadine Heredia 18 mesecev priprt zaradi preiskave v primeru Odebrecht. Aprila 2025 sta bila zaradi pranja denarja v povezavi z nezakonitim financiranjem predsedniških kampanj obsojena na 15 let zapora. Humala je končal za zapahi, žena pa je pred obsodbo pobegnila na brazilsko veleposlaništvo v Limi, kjer so ji odobrili azil.
Pedro Castillo
Pedro Castillo je po dobrem letu na oblasti decembra 2022 nekaj ur pred glasovanjem o njegovi odstavitvi sporočil, da bo začasno razpustil parlament in vladal z odloki. Opozicija ga je obtožila, da je izvedel državni udar. Kljub odločitvi, da razpusti parlament, je ta nato na seji, ki so jo v živo prenašali na televiziji, s 101 glasom od skupno 130 poslancev izglasoval njegovo odstavitev. Sojenje se je pričelo marca 2025. Tožilstvo je zanj zaradi poskusa državnega prevrata zahtevalo 34 let zapora, sodišče pa ga je novembra obsodilo na 11 let in pet mesecev zapora.
Martin Vizcarra
Seznam nekdanjih predsednikov v razvpitem Barbadillu dopolnjuje Martin Vizcarra, ki je državo vodil med letoma 2018 in 2020. Zaradi prejemanja podkupnin pri javnih gradbenih projektih v času, ko je bil guverner pokrajine Moquegua, je bil novembra 2025 obsojen na 14 let zapora.
Alan Garcia
Alan Garcia, ki je Peru vodil med letoma 1985 in 1990 ter med letoma 2006 in 2011, si je aprila 2019 vzel življenje, ko je policija prišla na njegov dom z nalogom za pripor zaradi očitkov prejemanja podkupnin v aferi Odebrecht.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
