Stoletja nihče ni znal prebrati vatikanskega rokopisa: Zdaj poznamo vsebino
Umetna inteligenca je pomagala razvozlati več kot 400 let staro šifro iz Vatikana in odprla pot do tisočev zgodovinskih dokumentov, ki še vedno skrivajo svoje zgodbe.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Umetna inteligenca vse pomembnejšo vlogo igra tudi pri raziskovanju preteklosti. Raziskovalcem je že pomagala razvozlati stoletja stare šifre in odpreti dostop do dokumentov, ki so bili doslej praktično nedosegljivi. V njih se skrivajo pozabljene medicinske recepture, diplomatska sporočila, ljubezenska pisma in zgodbe o političnih spletkah.
Eden najzanimivejših takšnih prebojev se je zgodil pred kratkim. V Vatikanski apostolski knjižnici je več kot 400 let ležal skrivnosten rokopis, poln nenavadnih simbolov, ki jih nihče ni znal razbrati. Njegove strani so obljubljale vpogled v znanje in skrivnosti nekega davnega časa, vendar je vsebina ostajala zaklenjena v šifri. Zdaj pa je raziskovalcem s pomočjo umetne inteligence uspelo odkriti, kaj se skriva med njegovimi vrsticami.
Rokopis, znan kot Borgova šifra, obsega 408 strani in je zapisan s 34 nenavadnimi simboli, pomešanimi z nekaj latinskimi črkami. Na naslovnici je tudi besedilo v arabščini. Po zapisu na notranji strani platnice naj bi vseboval zdravila in nasvete za zdravljenje različnih bolezni. Takšno znanje je bilo v tistem času pogosto skrito pred javnostjo, saj so se ljudje bali obtožb čarovništva ali krivoverstva.
Raziskovalcem dela ni oteževala le neznana šifra. Zaradi starosti so bile nekatere strani poškodovane, ponekod je črnilo zbledelo, predvsem pa ni obstajal noben znan ključ, ki bi razkril pomen simbolov. Rokopis je zato stoletja ostajal ena izmed številnih zgodovinskih ugank, ki jih strokovnjaki niso znali rešiti.
S pomočjo strojnega učenja, ene najpomembnejših vej umetne inteligence, je raziskovalcem uspelo razkriti del vsebine. Med drugim so odkrili nenavadne zdravstvene nasvete, kot sta pitje več kozarcev kakovostnega rdečega vina ali fermentiranje muškatnega oreščka v testu za zdravljenje griže.
"To je kot detektivsko delo, kjer nas vsak simbol, vzorec ali delna rešitev približa skrivnostim nekega človeka in izgubljenemu zgodovinskemu svetu," je za BBC povedala Beata Megyesi, profesorica računalniškega jezikoslovja na Univerzi v Stockholmu, ki sodeluje pri projektu.
Zaklenjena zgodovina
Borgova šifra je le ena izmed številnih zgodovinskih ugank, ki čakajo na rešitev. Raziskovalci ocenjujejo, da je približno odstotek gradiva v svetovnih arhivih in knjižnicah še vedno delno ali v celoti šifriranega.
Med takšnimi dokumenti so diplomatska poročila, zapisi tajnih društev, medicinsko znanje, osebni dnevniki in ljubezenska pisma. Gre za del zgodovine, ki ga danes pogosto ne poznamo, saj ostaja zaklenjen v kodah, katerih pomen se je skozi stoletja izgubil.
Včasih lahko takšna odkritja pomembno spremenijo razumevanje zgodovine. Tako so raziskovalci pred nekaj leti razvozlali zbirko šifriranih pisem škotske kraljice Marije Stuart. Pisma so razkrila njeno vpletenost v politične spletke za vrnitev na prestol in ponudila nov vpogled v njen odnos s sinom Jakobom VI., poznejšim angleškim kraljem Jakobom I.
Težko delo za kriptologe
Nekatere zgodovinske šifre so razmeroma preproste. Borgova šifra na primer temelji na zamenjavi posameznih črk s simboli. Druge pa so bistveno zahtevnejše.
Raziskovalci pogosto ne vedo niti tega, v katerem jeziku je bilo prvotno besedilo zapisano. Avtorji so lahko uporabljali več različnih simbolov za isto črko ali pa so med zapis namenoma dodajali nepomembne znake, da bi zmedli nezaželene bralce.
Že prepisovanje starih rokopisov je lahko dolgotrajen proces. Zaradi zbledelih zapisov, poškodovanega papirja in težko berljive pisave morajo raziskovalci pogosto porabiti ure ali celo dneve za delo, ki je šele priprava na dejansko dešifriranje.
Umetna inteligenca pospešuje raziskave
Prav tu postaja umetna inteligenca nepogrešljiv pomočnik. Raziskovalci že uporabljajo specializirana orodja, ki prepoznavajo zgodovinske pisave in jih samodejno pretvarjajo v digitalno besedilo.
Profesorica Michelle Waldispühl z Univerze v Oslu je s sodelavci s pomočjo platforme Transkribus uspešno prepisala skrivno pismo iz leta 1637. Čeprav je bilo potrebnih nekaj ročnih popravkov, je sistem večino dela opravil sam.
Raziskovalci pa želijo narediti še korak dlje. V okviru mednarodnega projekta Descrypt razvijajo nova orodja, ki bodo sposobna prepoznavati tudi nenavadne znake, izmišljene simbole in druge zapise, s katerimi imajo obstoječi sistemi težave.
Kljub hitremu napredku umetna inteligenca raziskovalcev ne more nadomestiti. Njena največja prednost je hitrost prepoznavanja vzorcev in obdelave velikih količin podatkov, medtem ko morajo končne ugotovitve še vedno preveriti strokovnjaki.
Od fotografije do razvozlane šifre
Naslednji cilj raziskovalcev je razvoj sistemov, ki bodo lahko preskočili fazo prepisovanja. Namesto tega bodo umetni inteligenci zadostovale že fotografije dokumentov.
Takšen pristop so že preizkusili na tako imenovani Kopialni šifri, rokopisu iz 18. stoletja, ki opisuje rituale in pravila nemškega tajnega društva. Sistem je uspešno razvozlal dele besedila, ki jih prej ni poznal.
To bi lahko bilo še posebej pomembno pri zapisih, katerih izvornega jezika danes sploh ne poznamo.
Nova doba raziskovanja preteklosti
Raziskovalci upajo, da bodo z umetno inteligenco nekoč razvozlali tudi nekatere največje nerešene uganke preteklosti. Med njimi sta 4000 let star disk iz Festosa na Kreti in starodavna pisava Linear A, ki ju strokovnjaki še vedno ne znajo zanesljivo prebrati.
Če bodo pri razvoju teh orodij uspešni, bi lahko v prihodnjih letih odprli dostop do tisočev dokumentov, ki so bili doslej izgubljeni za zgodovino. Skrivnosti, zaklenjene v kodah in nenavadnih simbolih, bi tako po stoletjih molka končno lahko spregovorile.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
