Pexles, Jana

    »Mislim, da bi morali mi kandidirati za hrambo atomskih  odpadkov,« je rekla babica popolnoma resno, pa čeprav je tudi ona radikalna čuvajka narave.

                »Kam bi jih pa dala,« je povsem resno vprašal cenjeni soprog. »V drvarnici ni več prostora, v kleti bi se ga nekaj našlo, če bi zmetala proč vse kozarce z osem do deset let starimi vloženimi kumarami, na podstrešju pa samo v primeru, če bi perilo sušili na cesti.«

                 »Pozabil si na prostor pod posteljo,« je rekla babica besno.

                 »Tam imaš kovček in plavutke, torej je zaseden,« se ni dal cenjeni soprog.

                 »Menda vendar ne misliš, da bi jih hranili v hiši! In da bi naša družina kandidirala za spravljanje jedrskih odpadkov. Lahko bi se pa prijavila naša ulica.«

                    »In klub seniorjev,« sem dodala. Tako je, je rekla babica. Seniorji najbolj potrebujejo denar. Končno bi si lahko obnovili klub. Kaj vse bi lahko naredili z letno odškodnino, ki bi jo dobili od države! Na dopust bi hodili na Maldive, ne pa v Izolo! Lahko bi si zamenjali vse organe, ki ne delujejo več tako kot treba. In tako dalje.

                      Kje natančno pa bi imeli shranjene odpadke, me je zanimalo. Pod klubom seveda, je razložila babica. Hiša je velika in stara in spodaj je bila nekoč ogromna klet. Malo bi jo povečali, malo zacementirali, pa bi bilo.

                       Pa ne bi bilo seniorjev nič strah, da sestankujejo in plešejo nad atomsko bombo, ki jo lahko raznese? Seveda ne, je zatrjevala babica, kaj pa se jim lahko zgodi hudega, razen da jih nekoliko prej odnese na ono stran? Bodo pač nehali plesati v klubu in bodo nadaljevali v nebesih.

                      Kdo vam bo pa dal soglasje, lepo prosim, sem se posmihala, babica pa, da je pri vsaki hiši v ulici kakšen senior in da bodo tako dolgo sitnarili in dokazovali, kako ta reč sploh ni nevarna, da se bodo preostali vdali. »Veliko sem prebrala o tem, verjemite,« se je ogrevala. »Malo sevanja sploh ne škodi, ampak – nasprotno – koristi!  Recimo, vzpodbuja rast! Na vrtu bomo imeli tako velike zeljnate glave, da bo mogoče na njih sedeti. Korenčki bodo segali do podtalnice. Ena hruška bo zadoščala za dve družini!«

                      »In ženskam bodo končno zrasli tako veliki joški, da ne bodo več potrebne plastične operacije,« je pripomnil cenjeni soprog.

                        Babica je za hip pomolčala, potem pa se ji je razjasnil obraz. »Seveda bodo tudi moškim njihovi tiči zrasli in bodo poslej brez vsakršnih kompleksov! In če sem prav prebrala, povzroča radiacija tudi bleščečo svetlobo, se pravi, da se bodo ponoči svetili. In jih bomo lažje našle.«

Kolumna je bila objavljena v  reviji Jana, št. 12, 21. 03. 2023.

revija Jana