Mateja J. Potočnik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Igralec, režiser, nekdanji direktor kulturnega doma, lesar po izobrazbi, kar vedno znova s ponosom pove, in satirik po duši pozorno spremlja dogajanje doma in po svetu ter ga brez zadržkov komentira. O politiki, zgodovinskem spominu, kulturi, življenju svobodnega umetnika in svoji neomajni potrebi po tem, da pove, kar misli, govori z značilno neposrednostjo, humorjem in kančkom kraške trme.

Ob vsem, kar se dogaja, preprosto ne more in seveda tudi noče biti tiho. S satiričnimi bodicami se oglaša tudi na družbenih omrežjih, kjer je dejaven predvsem zato, da ljudem približa svoje kulturno delovanje in ustvarjanje.

Se iz zgodovine nismo nič naučili?! 

»Moj ata je bil ilegalec. Leta 1942 izdan, zaprt v Milanu in Gonarsu, po kapitulaciji Italije so ga poslali na prisilno delo v Avstrijo. O teh težkih letih je veliko pripovedoval, tako da sem imel včasih že malo dosti teh 'partizanskih' zgodb. Danes pa mi je iskreno žal, da nisem še bolj poslušal in si nekaterih stvari še bolj zapomnil. Kajti zadnja stvar, ki jo želim, sta nacizem in fašizem. Ne razumem, da se mladini ne pripoveduje o vseh grozotah, ki so se dogajale pod tema okrutnima režimoma. V Jugoslaviji nikoli ni bilo komunizma, ker je to idealističen družbeni red. Vendar je bil socialistični red dosti pravičnejši, kot je ta novi turbo kapitalizem – liberalni kapitalizem, ki je narejen samo za izkoriščanje delavcev, kar gledamo vsak dan.