Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Uredniki razkrivajo, kako farmacevtska industrija obvladuje medicino.« »Velik del znanstvene literature, mogoče celo polovica, je preprosto neresničen.« »Znanstvene revije so podaljšana roka marketinškega oddelka farmacevtske industrije.« »Medicinsko stroko je podkupila farmacevtska industrija, ne le na področju klinične prakse, temveč tudi v izobraževanju in znanosti.«

Zadnja leta po družbenih omrežjih in spletnih portalih vsake toliko zakrožijo dramatične trditve, da so vodilni uredniki najuglednejših medicinskih revij sami priznali, da je večina medicinskih raziskav nezanesljivih ali celo potvorjenih in plačanih. Znanosti, ugotavljajo ti zapisi, ne gre zaupati. A koliko je resnice v teh trditvah? Iz kakšnega konteksta so vzete? In predvsem – ali res ne moremo več zaupati znanosti?

Slovenija

Predstavljamo kandidatke za Slovenko leta 2025

Ti citati niso izmišljeni in te težke besede so prišle iz ust tistih, ki menda najbolje vedo. Ljudi, kot so Marica Angell, Richard Horton, Richard Smith in Drummond Rennie, vsi nekdanji uredniki najuglednejših medicinskih revij, kot so The Lancet, JAMA in New England Journal of Medicine. Ti naj bi razkrili, da je sodobna medicina pod nadzorom farmacevtske industrije in da večini objavljenih kliničnih raziskav ni mogoče zaupati. Takšne interpretacije pogosto krožijo kot del širših teorij zarote o »big pharmi«, farmacevtskih velikanih, ki naj bi nadzorovali znanost, zdravnike in regulatorje. Skrb vzbujajoče, strašljivo, škandalozno. Ampak ... – beseda, ki vedno sledi, ko pride do teorij zarote, če si človek vzame čas in jih pogleda pobližje. Če pobrska, preveri, postavi v kontekst.

Kaj je res in kaj ne?

Eno od železnih pravil, ko sestavljaš besedilo, s katerim poskušaš prodati teorijo zarote, je vedno selektivno navajanje (v angleščini pravijo temu »cherry picking«). Izbereš le tisto, kar ti ustreza, kar podpira tvoje videnje stvari, preostalo namerno ignoriraš. In tudi tu se ob natančnejšem pregledu izkaže, da so izjave urednikov iztrgane iz konteksta in se nanašajo predvsem na precej bolj specifične, zlasti metodološke težave znanstvenega sistema.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 8, 24. februar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana