Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ob štirih zjutraj 26. aprila je »človeški faktor« povzročil najhujšo jedrsko katastrofo doslej, prebivalce prizadetega območja pa so začeli evakuirati šele dva dni po tistem, ko so že prejeli največje odmerke sevanja. Preostalega sveta tedanja Sovjetska zveza ni obvestila, zaradi zračnih tokov so prvi zaznali močno povišano radioaktivnost v Skandinaviji. Prvomajske praznike smo tudi v Sloveniji preživeli na piknikih ali izletih, nekateri so obdelovali vrtove. Če bi vedeli, bi vsaj starejši, otroci in bolniki ostali v stanovanjih, kjer je bilo bolj varno.

Slovenija

Janin uvodnik: Ena luštna štorija

Slovenijo in večino drugih republik je radioaktivni oblak »le« oplazil, reagirali pa smo vsak po svoje – eni kot da se ni nič zgodilo, drugi so zavrgli zgodnjo zelenjavo in sadje, češ da je strupeno. Očitno je takratna država že pošteno razpadala, saj ni bilo enotnih navodil. Naši strokovnjaki niso širili panike, le gob, ki hitro rastejo, da naj ne nabiramo, so svetovali. Ampak ljudstvo je tisto leto vseeno opazilo nenavadno veliko štiriperesnih deteljic (kar v tem primeru ni prinašalo sreče), travniških narcis z več cvetovi, na mojem vrtu so bile zraščene po dve, tri kumare, tudi s sadjem se je dogajalo nekaj podobnega.

Deset let po nesreči sem bila s tedanjim dopisnikom Dela v Černobilu, trije bloki elektrarne so takrat še delovali (zaprli so jih leta 2000), precej nejevoljno so naju spustili skozi nevarno cono, obdano z visoko žičnato ograjo, s premerom več kot 30 kilometrov.