Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tekst: MOJCA BELAK

Jutro v začetku julija na plaži pri Ribiču. Moški srednjih let stoji do prsi globoko v morju – vidi se ga samo v hrbet – in bodri nekoga, ki je z njim v vodi, a ga zakriva s telesom. »Nič se ne boj, ljubica, saj je ati tu. A ne bi sama zaplavala do obale, da bi bil ati še malo v vodi? Saj bom tu, čisto blizu. No, poskusi.« Nekaj časa je sicer trajalo, a na koncu se je kodrasta psička le opogumila, odčofotala do skal, se na njih lepo otresla in potem z očmi budno spremljala »atija« v vodi.

Kamp Jadranka v Izoli. Pritajen prepir para pred avtodomom. Ona: »Samo pravim, da bi lahko bil tudi ti malo z otrokoma, ne pa da si ves čas na tem prekletem kolesu. Enkrat mi bo dovolj, pobrala bom otroka in bomo šli domov, ti pa lahko prikolesariš za nami.« On: »Pa kaj, če rad športam? Kaj ti tu ni jasno?« Ona: »Športaš? To ni več šport, to je odvisnost. Eni so alkoholiki, ti si pa zasvojen s kolesarjenjem. V obeh primerih pa nasrka družina.«