Jaka Koren

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Ko si zaradi pomanjkanja delovne sile ne bomo mogli pomagati z dolgotrajno oskrbo, domovi za ostarele in otroki, se bomo morali organizirati med sabo in bo oblika skupnosti starejših preprosto morala zaživeti,« je ena od prijateljic dejala upokojeni socialni delavki Zvonki Ješelnik, ki nam je pred petimi leti pripovedovala o svojem življenju v vasici Novi Kot, petnajst kilometrov od Loškega Potoka.

Sosednji vasici, ki sta počasi umirali, so naselili večinoma mlajši upokojenci, se spoprijateljili, in zdaj se družijo ter si med seboj pomagajo. Na različnih koncih Slovenije medtem nastajajo nove tovrstne pilotne stanovanjske skupnosti starejših. Čeprav zakonodajni okvirji še niso povsem urejeni, so nekateri vzeli stvari v svoje roke in imamo v praksi že nekaj uspešnih primerov. Med njimi najdlje deluje, in to zelo uspešno, stanovanjska skupnost starostnikov na hribovskem posestvu Petra Prezlja v Davči. »V tem trenutku je naša skupnost najbolj homogena in v najboljši formi doslej,« je veselo povedal, ko smo jih obiskali.

Na poti iz Železnikov proti Prezljevemu posestvu v Davči smo se čudli, kje za božjo voljo so se upokojenci odločili živeti, a ob prihodu na posestvo v osrčju škofjeloškega hribovja, na nadmorski višini okoli 1000 metrov, nam je postalo vse jasno. Sončen dan je ožaril planoto, s katere seže pogled čez globoke grape, samotne gorske kmetije, pašnike, neokrnjene gozdove in okoliške gorske vrhove. Obdano z neokrnjeno naravo posestvo svojim stanovalcem ponuja popoln mir. Ob prihodu smo najprej opazili dišeče zelene pokošene travnike, sadna drevesa, ki se šibijo pod težo plodov, lepo obdelan vrt, šele nato smo parkirali pred nekdanjim turističnim objektom, kjer se je peščica stanovalcev sproščeno pogovarjala v letnem vrtu pred vhodom. Ravno so pojedli kosilo, zato se je večina odpravila na počitek v svoje sobe.