Jernej Jazbec

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Navadne papirjevke (Broussonetia papyrifera) ni dovoljeno namerno vnašati na območje Evropske unije, jo posedovati, gojiti, razmnoževati, z njo trgovati ali jo razširjati. Pri tem ne gre več zgolj za strokovno priporočilo, kot velja za vrste, uvrščene na črni seznam invazivnih vrst, izdelan v okviru projekta Life OrnamentalIAS, temveč za pravno zavezujoče določbe evropske uredbe. Spoštovati jih morajo vse države članice Evropske unije,« pojasnjujeta Marija Kolšek in Lidija Turk z Zavoda za gozdove Slovenije.

Največ je je na Primorskem

»Izvira iz vzhodne Azije, v Evropo pa je bila v 18. stoletju prinesena kot okrasna rastlina. Tudi v Sloveniji je bila njena glavna pot vnosa sajenje v parkih, vrtovih in na drugih urbanih zelenih površinah. Iz nasadov je nato ponekod prešla v naravno okolje. Posamezna rastlina na vrtu je lahko vir semen in koreninskih poganjkov, s katerimi se vrsta širi na sosednja zemljišča. Plodove uživajo ptice in drugi manjši vretenčarji ter semena prenesejo tudi dlje od matičnega drevesa. Lastnikom že posajenih papirjevk zato svetujemo, da čimprej poskrbijo za strokovno in varno odstranitev ter s tem preprečijo njihovo nadaljnje razmnoževanje.«