Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

 Tekst: Lana Šimenc

O tem je na spletnem predavanju društva Samooskrbni.net spregovoril Janez Ocepek, ekološki sadjar in drevesničar, ki se z družino z ekološkim sadjarstvom ukvarja od leta 1998. Posebno pozornost namenja starejšim in odpornejšim sadnim sortam ter njihovi vzgoji. Med starimi sortami ima posebno mesto carjevič, ki je po oceni Ocepka najbolj oboževano jabolko v Sloveniji. Kot pravi, je ravno prav veliko, da ga lahko pojemo naenkrat.

Nasveti

Jabolka v zeleni lekarni

Vsaka sorta ima svojo zgodbo

Stare sadne sorte so pomemben del naše naravne in kulturne dediščine. Sorte carjevič, bobovec, ciganček, laška češplja in carska sliva so bile nekoč nepogrešljive na domačijah, njihovi plodovi pa so bili dragocen vir hrane. Jabolka so uživali sveža, jih sušili, predelovali v sokove in shranjevali za zimo. Z razvojem sadjarstva so se nekatere sorte razširile, druge pa postajale čedalje redkejše.

Pri ohranjanju starih in odpornih sadnih sort mora imeti posamezna sorta tudi svoje matično drevo, s katerega je mogoče pridobivati cepiče za vzgojo novih sadik, pravi.

Zasajenih imajo eno do tri drevesa na sorto, ki so dragocen vir sadilnega materiala. Cepiče jemljejo z zdravstveno pregledanih dreves.

Posebno zanimivo je jabolko ciganček, ki ima tik pod kožo pogosto rdečkasto obarvano meso. Med poznejšimi sortami izpostavi goldrush. Vsaka sorta ima svoje značilnosti, zato je pri izbiri treba vedeti, kdaj dozori, kakšen je njen okus in za kaj so njeni plodovi najprimernejši. Ni pa vsaka sorta samodejno odporna proti boleznim. Zato je smiselno izbrati takšno, ki ustreza lokalnemu podnebju in našim pričakovanjem.