Move TV
© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ikona zaklenjenega članka
Čas branja 4 min.

Tujerodni invazivni ploski črvi so že na pohodu po Sloveniji


Renata Ucman
3. 9. 2026, 05.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Po dežju bodite pozorni na nenavadne ploske črve. Nekatere tujerodne vrste so že pri nas, raziskovalci pa prosijo, da jim najdbe sporočite. 'Ne dotikajte se jih z golimi rokami,' opozarjajo.

crvi Obama_nungara.jpg
Arhiv Katje Adam in Žive Fišer
loskolisti vrtinčar ima podolgovato in sploščeno telo, pogosto je rjavkasto z vzorci, ki spominjajo na listje.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Na evropskem seznamu tujerodnih invazivnih vrst so štiri vrste ploskih črvov: novogvinejski vrtinčar, novozelandski ploski črv, ploskolistni vrtinčar in rastlinjaški vrtinčar. Raziskovalka doc. dr. Katja Adam z UP FAMNIT pravi, da so v raziskavi o razširjenosti tujerodnih ploskih črvov pri nas doslej zabeležili dve vrsti, ploskolistega vrtinčarja in mnogočrtnega vrtinčarja, ki pa še ni uvrščen na evropski seznam. Ker so nadležni škodljivci, je treba njihovo širjenje pravočasno preprečiti. Pri tem lahko pomagate vsi, ki boste takega črva našli in jim sporočili o svoji najdbi.

»Poleg štirih invazivnih tujerodnih vrst ploskih črvov z evropskega seznama: novogvinejskega vrtinčarja, novozelandskega ploskega črva, ploskolistnega vrtinčarja in rastlinjaškega vrtinčarja, se v Evropi pojavlja še veliko drugih vrst tujerodnih ploskih črvov. Vsi med naštetimi so kopenske vrste, torej ne živijo v vodi in niso parazitski. V raziskavi o razširjenosti tujerodnih kopenskih vrst ploskih črvov v Sloveniji, ki poteka na naši fakulteti, smo pri nas doslej zabeležili dve, ploskolistega vrtinčarja in mnogočrtnega vrtinčarja. Ker so vrtinčarji povezani z vlažnim okoljem, jih v takih razmerah lahko najdemo tudi pri nas. Na plano torej večinoma pridejo po deževju, ko je vlaga višja. Zelo suha okolja, vroča poletja, pa jim niti ne ustrezajo,« pojasnjuje doc. dr. Katja Adam, raziskovalka z oddelka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), ki je članica Univerze na Primorskem.

Ikona zaklenjenega članka

Ta vsebina je na voljo samo naročnikom.

Naročite Jana Premium

Že imate račun?

Prijavite se

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 € mesečno!

Prijavite se

Z naročnino Jana Premium dobite:

  • Zaklenjeni spletni članki
  • Digitalna številka (2 dni pred izidom tiskane izdaje)
  • Arhiv preteklih številk (3 mesece)
  • Tedenski izbor uredništva (newsletter)
Jana

Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Jana Premium

© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.