Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tistega klica, ki mi je z enim samim rezom razčesnil življenje na pol in obrnil na glavo. »Gospa Keček, izvidi so pokazali, da imate raka na dojki. Kdaj pridete v ambulanto? Jutri?«

In potem sem stopila nanj. Na tisti podivjani vlakec smrti, ki me še danes neusmiljeno premetava z desne na levo in obratno. Vrti se mi od višine, pogosto mi gre neznosno na bruhanje, včasih kričim od čistega, prvinskega strahu, ampak izstopiti pa preprosto ne morem. Ni še končne postaje. Zame še ne.

Diagnoza rak ti v življenju ne vzame le svobode, tiste lahkotnosti in brezskrbnosti, ki ju opazuješ pri ljudeh na plaži. Vzame ti nekaj veliko večjega: iluzijo, da živimo v sočutni, zreli in razumevajoči družbi. Vzame ti naivno prepričanje, da ljudje ostanejo ob tebi takrat, ko postane prekleto težko.

Bolezen je namreč neizprosno povečevalno steklo, pod katerim vsi obrazi okoli tebe nenadoma ostanejo brez filtrov. Razkrije globoko nerazumevanje, nepristnost in tisto blesavo nelagodje, ko ljudje ne vedo, kam bi dali roke in oči. Pokaže, kako hitro lahko medicinska diagnoza postane končno merilo nekega prijateljstva in kako ekspresno nekateri izginejo, ko odnos od njih zahteva nekaj več kot le lahkotne kavice v sončnih dneh.