revija Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ker je laboratorijska delavka imela hudo pljučnico, so posumili, da bi lahko šlo za pljučno kugo. Pristojni so zato spremljali približno 200 ljudi, ki so bili z njo v stiku. Po poročanju Svetovne zdravstvene organizacije okužbe s kugo niso potrdili, a to so Rusi. Poleg tega natančen vzrok smrti ostaja nepojasnjen.

Živali

Mačja kuga na pohodu

Tri oblike nevarne bolezni

Kuga nima ene same oblike, poznamo tri. Najpogostejša je bubonska oziroma žlezna kuga, ki se razvije po ugrizu okužene bolhe. Bakterije se razširijo do bezgavk, ki močno otečejo in začnejo boleti. Bolnik dobi visoko vročino, mrzlico in se počuti zelo slabo.

Druga je septikemična oziroma krvna kuga, pri kateri se bakterije razmnožujejo v krvi. Lahko se razvije kot zaplet drugih oblik bolezni ali neposredno po okužbi. Ta hudo prizadene organe in povzroči motnje krvnega obtoka.

Najnevarnejša pa je pljučna kuga, saj prizadene dihanje in se lahko prenaša neposredno med ljudmi. Okužen človek pri kašljanju izloča kapljice z bakterijami, ki jih lahko vdihne nekdo v njegovi bližini. Prav na to so sumili v ruskem primeru. Če bi torej prišlo do večjega izbruha, bi lahko zelo poenostavljeno rekli, da bi nas pri bubonski kugi bolj skrbele okužene živali in njihove bolhe, pri pljučni pa tesni stiki z okuženimi ljudmi.

Zdravje

Raziskava z 28 milijoni udeležencev: Cepljeni umirajo za četrtino manj

Kako kuga z živali preskoči na človeka? 

Kugo povzroča bakterija Yersinia pestis, ki v naravi kroži predvsem med divjimi glodavci in bolhami, ki živijo na njih. Med živalmi jo lahko prenašajo podgane, miši, svizci, veverice in drugi glodavci. Človek se največkrat okuži povsem po naključju, ko ga piči okužena bolha.