Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tekst: Prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., spec. ped.

Tole ne bo premlevanje o tem, koliko k segrevanju ozračja danes prispeva samo ciklično dogajanje v naravi, ki po svojem bistvu življenja stremi k nenehni rasti in z njo povezanemu ravnotežju. Tudi ne bo govora o tem, koliko s svojim neprimernim odnosom do narave k segrevanju prispevamo ljudje. Že pred sto leti je Srečko Kosovel o naravi napisal žalostno resnico, da je »osovražena po človekovem pohlepu«.

Zato lahko vsak zase razmišljamo o tem, kako s svojim ravnanjem izkazujemo spoštljivost ali pa nespoštljivost do stvari, med katere je Kosovel uvrstil tudi človeka. Med stvaritve Stvarstva namreč. Kosovel je ob novih spoznanjih iz fizike, s takratnim pojavom teorije relativnosti in kvantne mehanike, že začutil nujnost človekove zavezanosti tudi k etiki narave. V tem prispevku ne bo nič od tega, ampak se bomo ukvarjali zgolj z razumevanjem fizikalnih in drugih dejstev, ki povzročajo nevarnost pregrevanja človekovega telesa, in tistih, ki lahko delujejo zaščitno.

Ventilator ni vedno dobra izbira

Človekovo telo ima za svoje preživetje čudovite sisteme vzpostavljanja notranjega ravnovesja. Ena od zaščit je tudi uravnavanje temperature človekovega jedra. V mrazu zato, da se nam naša notranjost ne ohladi čezmerno in bi prišlo do ogroženosti zdravja ali celo življenja zaradi podhladitve. Prav tako pa je potrebna zaščita pred pregretjem. Omogoča jo več naših organskih sistemov. Eden od teh je srčno-žilni. Da bi se lahko notranjost hladila, modro telo razširi žile v koži. S tem poveča delež krvi, ki v okviru t. i. minutnega volumna v eni minuti prepotuje naše telo v celoti. Zato pri višjih temperaturah okolja opažamo, da dobivajo otroci bolj rdeča lička in se jim intenzivneje rdečkasto obarva vse telo.

Ob tem jim hitreje utripa srce in pospeši se jim dihanje. Nekaj toplote namreč telo odvaja tudi z izdihanim zrakom. Znoj, ki ga začne izločati koža, hlajenje kožne površine okrepi; voda ob izparevanju namreč odvzame koži del toplote. To odvzemanje toplote s kože še poveča gibanje zraka v okolju – lahko sapica, ki zapihlja okrog vogala, lahko pahljača ali pa njeni nadomestki v obliki časopisa (npr. Jana), knjige, papirnatega prtička, kape, klobuka in še kaj.