Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Predvidevam, da je zavrnitev ponujene skodelice v njihovi tisočletni kulturi pitja čaja ultimativna žalitev, primerljiva le s pljunkom na družinski oltar. Ampak ziher je pač ziher. Moja paranoja ni poznala diplomatskega bontona. Nato pa se je zgodil nepričakovan preobrat. Oči veleposlanika so se, vsaj tako se mi je zdelo, nenadoma omehčale. Zvitega, hladnega zasliševanja je bilo konec in pogovor je prešel v nekakšno pretkano dobrikanje. Češ, gospa novinarka, očitno ne veste prav veliko o naši mogočni kitajski kulturi, morda pa bi šli na nekajtedenski izobraževalni izlet na Kitajsko? V njihovem aranžmaju in na njihove stroške, seveda. 

Zdravje

Onkološka bolnica št. 6196: Sestanek na kitajskem veleposlaništvu

Za trenutek me je zaneslo. V glavi sem se že videla, kako se potepam po slikovitih ulicah Pekinga, kako z aparatom v roki lovim sončni zahod nad riževimi polji … Vse je zvenelo tako pravljično, da sem skoraj že navdušeno pokimala, češ kako izjemna ideja! A potem je tisti mali, cinični glasek v moji glavi znova opozorilno zašepetal: »Si nora?! A ne vidiš, da te hočejo na vsak način zvleči na svoj teritorij?« Jasno! Verjetno bi zanje malo preveč zapleteno, da bi me iz te stavbe sredi Ljubljane v diplomatski škatli švercali do letališča. To so pretkani diplomati, vse bodo naredili za čistočo kitajskega ugleda v svetu. Ti naivnica bi pa kar šla! In kaj misliš, kaj bi se zgodilo, ko bi letalo pristalo v Pekingu? Adijo, novinarstvo, pozdravi lupljenje krompirja v zaprtem delovnem taborišču.