Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Štirje referendumi za isti denar, bi lahko rekli, vendar nimajo vsi enakega statusa; le eden je zakonodajni, se pravi, da bo moral zakonodajalec voljo volivcev obvezno upoštevati, trije pa so posvetovalni, pri teh vas samo sprašujejo za mnenje. Nikakor vam ne prišepetavamo, kako se morate odločiti, pravimo samo, preberite, premislite – in pojdite glasovat.

Slovenija

Znani obrazi o poskusih utišanja

1.     ZAKON O PARLAMENTARNI PREISKAVI – ZPPre-B

Referendumsko vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 26. maja 2026?«

To vprašanje je od štirih, zastavljenih na referendumu, najpomembnejše, saj bo izid določil, ali bo že sprejeti zakon obstal.

Kaj o zakonu pravi njegov predlagatelj, se pravi koalicija: po sedanjem zakonu so parlamentarne preiskave preveč izpostavljene zavlačevanju, novi zakon pa naj bi omogočal učinkovitejše izvajanje preiskav. Novela naj bi zagotovila, da politični funkcionarji ali drugi preiskovanci ne bi mogli z raznimi pravnimi sredstvi onemogočati preiskav. Zagotavljajo, da je parlamentarna preiskava namenjena zgolj ugotavljanju odgovornosti.

Kaj pravijo njegovi nasprotniki: opozicija meni, da novela odpravlja pomembne varovalke pred zlorabo parlamentarnih preiskav, predvsem pa zmanjšuje sodno in ustavno varstvo preiskovancev, saj predvideva, da bi bilo sodno varstvo mogoče šele po koncu preiskave. Torej se lahko braniš šele potem, ko so te že oblatili, tudi če se izkaže, da neupravičeno. Nova ureditev tudi zožuje možnost zgodnje ustavnosodne presoje akta o odreditvi preiskave. Novela zakona je, trdi opozicija, natanko to, kar predlagatelji pravijo, da ni, namreč orodje za maščevanje političnim nasprotnikom. Opozorili so tudi, da bi spremembe lahko onemogočile preiskovanje afere Black Cube, pa da bi Slovenija lahko krenila po poteh Orbanove Madžarske. Vsekakor bo vladajoči strani zelo olajšala obračun s političnimi nasprotniki, napovedujejo.

Kaj pomeni glas ZA: če bo dovolj ljudi glasovalo ZA, bo novela zakona stopila v veljavo. Večine ljudi se nova ureditev ne bo osebno dotaknila, tisti, ki se znajdejo v preiskavi, pa bi imeli manj možnosti izpodbijati odreditev preiskave pred ustavnim sodiščem.

Kaj pomeni glas PROTI: z dovolj glasovi proti bo zakon padel, pri parlamentarnih preiskavah se ne bo nič spremenilo, v veljavi ostane dosedanja ureditev.

Opomba: medtem je vmes že poseglo ustavno sodišče in odločilo, da mora biti ustavnosodna presoja urejena tako, da čim manj ovira preiskavo. Ta razsodba velja ne glede na to, kako se bodo stvari iztekle na referendumu.

Politika

Naj gredo brezposelni prejemniki socialne pomoči delat za pol minimalca?

2.     POGOJEVANJE PRAVICE DO SOCIALNE POMOČI

Referendumsko vprašanje: »Ali ste za to, da se pravica do denarne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?«

To ni referendum o zakonu, tega namreč še ni, je le posvetovalni referendum, ki sta ga predlagali koalicija in Resni.ca. Če bi volivci to podprli, bi začeli pripravljati zakon – če ni že pripravljen v kakšnem predalu – in šele z njim določili, kdo in pod kakšnimi pogoji bi takšno delo opravljal, kakšne bi bile posledice, če bi ga zavrnil.

Kaj pravi predlagatelj referenduma: koalicija meni, da bi bilo treba delovno sposobne prejemnike socialne pomoči aktivneje vključiti v delo in družbo. Poudarja, da je med brezposelnimi prejemniki pomoči okoli 60 odstotkov dolgotrajno brezposelnih in da naj bi jim družbeno koristno delo pomagalo pri vrnitvi na trg dela ter bolj uravnotežilo pravice in odgovornosti.

Kaj pravijo njegovi nasprotniki: opozicija meni, da je vprašanje populistično, namenjeno zgolj privabljanju volivcev na referendum, in da sedanja ureditev že vsebuje mehanizme za aktiviranje prejemnikov socialne pomoči. Opozarjajo, da država nima podatkov, koliko prejemnikov pomoč dejansko neupravičeno izkorišča, zato naj bi bilo problem, ki ga izpostavljajo predlagatelji, težko opredeliti in meriti. Poleg tega je socialna podpora namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma, zato bi lahko bil njen odvzem protiustaven. Trenutno sploh ni dovolj javnih del za vse tiste, ki si jih želijo opravljati, trdi opozicija.

Kaj pomeni glas ZA: podpora referendumskemu vprašanju je politični signal državnemu zboru, naj ukrepa, nikakor pa večinska podpora ideji ne bi pomenila, da bodo že jutri vsi, ki izigravajo sistem, ostali brez denarne pomoči. Za prejemnike socialne pomoči se na podlagi tega glasovanja še nič takoj ne spremeni

Kaj pomeni glas PROTI: tudi ta sam po sebi ne spreminja sedanjih pravil, daje le sporočilo, da volivec takega pogojevanje ne podpira.

Politika

Ne živijo tukaj, a volijo - zakaj že?

3.     VOLILNA PRAVICA TUJCEV NA LOKALNIH VOLITVAH

Referendumsko vprašanje: »Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?«

Tudi ta referendum je samo posvetovalni. Zakon velja od 2. septembra letos, ker ustavno sodišče ni zadržalo njegovega izvajanja, zato državljani tretjih držav, ki živijo in delajo pri nas, na lokalnih volitvah 15. novembra ne bodo smeli voliti.

Kaj o zakonu pravi predlagatelj: koalicija meni, naj bo volilna pravica povezana z državljanstvom, ki naj bi pomenilo trdnejšo vez z državo ter skupek pravic in dolžnosti.

Kaj pravijo njegovi nasprotniki: opozicija pa pravi, da ta zakon izključuje ljudi, ki tukaj živijo, delajo in plačujejo davke, zato bi torej morali imeti tudi pravico sodelovati na lokalnih volitvah – ne državnozborskih, te pravice niso nikoli imeli – in s tem soodločati o življenju v svoji skupnosti. Opozicija zahteva ustavno presojo, vendar ustavno sodišče o tem še ni odločalo.

Kaj pomeni glas ZA: za slovenskega državljane se nič ne spremeni, pomeni le glas neobvezne podpore zakonu.

Kaj pomeni glas PROTI: tudi ta za slovenske državljane ne spreminja ničesar in ne vrača izgubljene volilne pravice državljanom tretjih držav.

Opomba: dokaj nenavaden referendum, saj zakon že velja in je mnenje volivcev o njem neobvezujoče.

Politika

Nekdanji RTV-jevci o usodi javnega medija

4.     UKINITEV OBVEZNEGA RTV PRISPEVKA

Referendumsko vprašanje: »Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?«

Tudi ta referendum je zgolj posvetovalen in ne glede na izid sam po sebi ne ukinja RTV prispevka.

Kaj pravi predlagatelj: koalicija trdi, da državljanov ne bi smeli prisiljevati k plačevanju prispevka, pa naj gledajo RTV ali ne. Posameznik naj se sam odloči, za katere medijske vsebine je pripravljen plačevati. Omenjajo tudi prihranek 14,2 evra mesečno.

Kaj pravijo nasprotniki: neplačevanje prispevka v resnici ne bo prihranek, saj bi se po ukinitvi prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija plačevalo iz državnega proračuna (deloma se že zdaj), tega pa seveda polnijo davkoplačevalci; za programe bi posameznik torej vseeno plačal, le iz drugega žepa bi šlo, opozarja opozicija. V resnici gre za nekaj drugega, pravijo: s tem načinom financiranja bi bila RTV bolj odvisna od trenutno vladajoče politike. Vladajoča opcija je ugotovila, da si RTV ne more podrediti na načine, s katerimi je poskušala prej, pravijo, zdaj bo torej to poskusila doseči z zapiranjem pipice. RTV bi bila torej veliko bolj kot zdaj odvisna od vsakokratne oblasti. Če RTV postane odvisna od proračuna, lahko kdorkoli je pač na oblasti, bistveno bolj pritiska nanjo z omejevanjem, zadrževanjem ali pogojevanjem sredstev. Opozarja tudi, da samo javna televizija pripravlja programe za manjšine in ranljive skupine; ti ne prinašajo denarja, zato se jih komercialne televizije ne lotevajo.

Kaj pomeni glas ZA: nič, če ne sprejmejo zakona, ki bi urejal financiranje RTV. Če prevlada podpora ukinitvi prispevka in se to sčasoma prevede v ustrezen zakon, bi bila to za državljane ena položnica manj, vendar bi s tem lahko izgubili neodvisen javni medij.

Kaj pomeni glas PROTI: če prevladajo glasovi proti in država to spoštuje, če torej ne sprejme zakona o ukinitvi prispevka, ostane financiranje RTV manj odvisno od tega, koliko denarja ji nameni država oziroma trenutna oblast.

Opomba: sedanja novela Zakona o medijih RTV-prispevka ne ureja oziroma ga ne ukinja, toda RTV-prispevek je v resnici urejen v Zakonu o Radioteleviziji Slovenija. Zato to, da ga predlog Zakona o medijih ne spreminja, ne pomeni, da se je predlagatelj zavezal k njegovemu ohranjanju. Ne spreminjati nečesa v enem zakonu ni enako kot zagotavljati, da bo to ostalo nespremenjeno v celotnem zakonodajnem paketu.