Jaka Koren

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Danes se ob obisku Klemna z njegovim očetom prepričamo, da mu kot družba lahko veliko damo. »Njegovih dosežkov ne merimo v teku, podanih žogah, ampak me je naučil, kaj je brezpogojna ljubezen. On je tukaj in mi ga imamo radi.«

Klemen začuti, kadar so ob njem domači ali sestre z oddelka. Sicer je v spazmičnem krču, a se v očetovem naročju, ko ga ta vzame iz vozička, sprosti in umiri. Klemen govori z očmi, v njih je ljubezen, pravi oče, mu nežno obriše ustne kotičke in ga poboža po licu. Deček se redko oglasi, če zajoka, mora biti res nekaj hudo narobe.

»To je paliativa: kadar pridem k otroku, za katerega vem, da so mu dnevi življenja šteti (bolj kot nam, čeprav tudi mi ne vemo ne dneva ne ure), a lahko zatrdim, da je zadovoljen. Ne čakamo smrti, mi mu delamo zadovoljen vsak dan posebej,« se trudi Dušan Poslek ozaveščati, da paliativna oskrba ne pomeni, da smo dvignili roke od otroka.

»Kot pravi Klemnova zdravnica Tina Kaparić, tem otrokom vsak dan napolnimo z življenjem – z nego, fizioterapijo, ljubeznijo, prisotnostjo.«