Lidija Mataja

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ko sedeš nasproti nje, ti hitro postane jasno, da pred tabo sedi samozavestna ženska, ki stvari ne olepšuje in ne zavija v celofan. Govori mirno, brez nepotrebne dramatičnosti, hkrati pa v sebi nosi ostrino nekoga, ki je že veliko videl, še vidi in predvsem dobro razume. Njene besede niso naučene za javnost, so njene misli. Tudi o staranju, ki absurdno postaja skoraj že bolezen sodobne družbe, govori brez iluzij, o odnosih brez romantiziranja, o svetu pa z veliko mero zaskrbljenosti. Anja je na kratko privlačna kombinacija izkušenj, neposrednosti in tiste notranje svobode, ki pride z leti, ko ti mnenje drugih ne narekuje več, kdo moraš biti. Pred kratkim je s svojim partnerjem Alešem Klinarjem po dveh letih navdušila z novo pesmijo Enigma, ki govori o njunem odnosu.

Bi rekli, da je danes težje biti ženska v zrelih letih kot še pred desetletji?

Ne, enako je. Sicer pred leti ni bilo pritiska družbenih omrežij, ki svet dela nerealno »popoln«, ampak na odru tudi včasih nisi videl ravno starih gospa. S tem, da je bila ženska pred nekaj desetletji pri šestdesetih samo še za v grob. (smeh) Upokojila se je že pri petdesetih ali nekaj čez, potem pa je bila že nekoristen član družbe. Je pa pritisk na videz seveda velik. Pa ne samo za nas, ki nastopamo na glasbenih odrih, tudi na televiziji ne vidimo prav starih oziroma starejših voditeljic, razen morda v politični oddaji. Sicer pa morajo biti voditeljice mlade, poskočne, zategnjene, suhe …

Pa bi morali kot družba narediti kaj za to, da bi ta negativni trend obravnavanja ženske ustavili, ali se vam zdi, da je to normalni razvoj in moramo to sprejeti?