Vas boli peta? Kdaj boli, lahko veliko pove o vzroku
Bolečina v peti lahko oteži že vsakdanjo hojo. Vzrok so lahko preobremenitev, neprimerna obutev ali vnetje plantarne fascije oziroma Ahilove tetive.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Peta pri vsakem koraku prenaša precejšnjo obremenitev. Petnica je največja kost v stopalu, nanjo pa se med drugim pripenjata Ahilova tetiva in plantarna fascija. Te strukture pomagajo nositi telesno težo in blažijo sile, ki nastajajo pri hoji, teku in skakanju. Če se poškodujejo, razdražijo ali vnamejo, se lahko pojavi bolečina.
Kje boli, je pomemben podatek
Bolečina se lahko pojavi na različnih mestih. Če je izrazitejša na zadnji strani pete, je lahko povezana z Ahilovo tetivo, medtem ko bolečina na spodnji strani pogosto izvira iz predela, kjer se plantarna fascija pripenja na petnico.
Občutek ni pri vseh enak. Bolečina je lahko topa, pekoča, zbadajoča ali ostra, spremljajo pa jo lahko togost, občutljivost, oteklina, mravljinčenje ali odrevenelost. Pri nekaterih se poslabša po daljšem stanju ali telesni aktivnosti, pri drugih pa je najbolj neprijetna zjutraj oziroma po daljšem mirovanju.
Eden najpogostejših krivcev je plantarni fasciitis
Plantarni fasciitis nastane zaradi vnetja plantarne fascije, močnega vezivnega traku, ki poteka po spodnjem delu stopala od pete proti prstom. Njegova naloga je med drugim blaženje obremenitev, ki nastajajo med gibanjem.
Če je fascija dalj časa preobremenjena, se lahko razdraži in poškoduje. Značilna je ostra ali zbadajoča bolečina v peti, ki je pogosto najhujša ob prvih jutranjih korakih ali po daljšem sedenju. Med hojo se lahko začasno izboljša, po daljši aktivnosti pa se ponovno okrepi.
Tveganje je večje pri ljudeh z napetimi mečnimi mišicami, ploskimi stopali, čezmerno telesno težo ter pri tistih, ki veliko tečejo, plešejo, dolgo stojijo na trdih površinah ali nosijo obutev brez ustrezne opore.
Kaj pa petni trn?
Petni trn je kostni izrastek na spodnji strani petnice, kjer se pripenja plantarna fascija. Njegov nastanek je lahko povezan z dolgotrajno obremenitvijo in vnetjem tega predela.
Pogostejši je pri ljudeh, ki stopala močno obremenjujejo, imajo ploska stopala, čezmerno telesno težo ali nosijo neprimerno obutev. Petni trn je pogosto povezan tudi s plantarnim fasciitisom.
Bolečina na zadnji strani pete lahko izvira iz Ahilove tetive
Ahilova tetiva povezuje mečne mišice s petnico in sodeluje pri hoji, teku, skakanju ter hoji po stopnicah. Ponavljajoče se obremenitve ali nenadno povečanje intenzivnosti vadbe lahko povzročijo njeno vnetje.
Pri Ahilovem tendinitisu se bolečina običajno pojavlja na zadnji strani pete in se lahko širi po zadnjem delu noge. Prisotni so lahko tudi jutranja togost, oteklina in težave pri dvigu na prste.
Vzrok je lahko tudi burzitis
V predelu pete so tudi burze, majhne s tekočino napolnjene vrečke, ki zmanjšujejo trenje med tkivi. Če se vnamejo, se pojavi burzitis.
Vnetje lahko sproži na primer obutev, ki pritiska ali drgne ob peto, povezano pa je lahko tudi z nekaterimi vnetnimi boleznimi sklepov. Bolečina se lahko pojavlja na spodnji ali zadnji strani pete, spremljajo pa jo lahko oteklina, togost in zmanjšana gibljivost.
Obstajajo tudi manj očitni vzroki
Ni vsaka bolečina v peti posledica plantarne fascije ali Ahilove tetive. Težave lahko povzroči tudi tanjšanje maščobne blazinice pod peto, ki sicer deluje kot naravni blažilec udarcev.
Možni so še udarnina pete, utesnitev živca, pri kateri se lahko pojavijo pekoča bolečina, mravljinčenje in odrevenelost, ter Severjeva bolezen pri aktivnih otrocih, pri kateri pride do vnetja rastne plošče v petnici.
Kako si lahko pomagate doma?
Pri blažjih težavah pogosto pomaga zmanjšanje obremenitve. Priporočljivi so počitek, začasna omejitev teka in drugih aktivnosti z močnimi udarci ter prehod na dejavnosti, kot sta plavanje ali kolesarjenje.
Peto lahko večkrat na dan hladite približno 20 minut. Pomembna je tudi ustrezna, dobro oblazinjena obutev z oporo stopalnega loka. Nekaterim pomagajo vložki ali blazinice za peto, raztezne vaje in fizioterapija.
Pri trdovratnejših težavah so med možnostmi zdravljenja tudi terapija z udarnimi valovi, pri določenih bolnikih pa druge oblike zdravljenja. Operativni poseg je praviloma namenjen težjim primerom, pri katerih konservativno zdravljenje ne prinese zadostnega izboljšanja.
Kdaj bolečine ne smete ignorirati?
Če bolečina vztraja dva tedna ali dlje, se kljub počitku stopnjuje, nastopi nenadoma in je zelo močna ali pa zaradi nje pete ne morete normalno obremeniti, je priporočljiv pregled pri zdravstvenem strokovnjaku.
Pozornost je potrebna tudi ob večji oteklini stopala ali izrazito omejeni gibljivosti. Pri diagnostiki zdravnik poleg opisa simptomov oceni stopalo, gibljivost in način hoje, po potrebi pa lahko uporabi tudi rentgensko slikanje ali ultrazvok.
Veliko lahko naredite tudi preventivno
Dobro prilegajoča se obutev z ustreznim blaženjem lahko zmanjša obremenitev pete. Koristno je tudi postopno povečevanje intenzivnosti vadbe ter raztezanje pred in po telesni aktivnosti.
Telo potrebuje tudi dovolj časa za regeneracijo. Pri ponavljajočih se bolečinah zato ni smiselno vztrajati pri aktivnosti za vsako ceno, saj lahko dolgotrajna preobremenitev akutno težavo spremeni v kronično.
Preberite več:
