Svetovni dan malarije: Kaj morajo vedeti slovenski potniki?
Malarija v Sloveniji ni domača bolezen, a letos smo jo že štirikrat diagnosticirali, v celotnem letu 2025 pa je bilo 9 takšnih primerov. Kaj to pomeni za potnike?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Vsako leto 25. aprila obeležujemo Svetovni dan malarije. Letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je »Odločeni za konec malarije: Zdaj lahko. Zdaj moramo.« Gre za poziv k odločnemu ukrepanju v trenutku, ko je konec malarije v človekovem življenjskem obdobju prvič resnična možnost, navaja WHO.
Globalni napredek
Od leta 2000 je bilo preprečenih 2,3 milijarde primerov malarije in 14 milijonov smrtnih žrtev. Že 47 držav je uradno razglašenih za države, ki so malarijo izkoreninile, 37 držav pa je leta 2024 poročalo o manj kot 1.000 primerih, poroča WHO.
A napredek se ustavlja. Leta 2024 je bilo po svetu ocenjenih 282 milijonov primerov malarije in 610.000 smrtnih žrtev, rahel porast glede na leto 2023. Skoraj vsi smrtni primeri so bili zabeleženi v Afriki, pri čemer so tri četrtine umrlih predstavljali otroci, mlajši od pet let.
Med novimi grožnjami WHO posebej opozarja na odpornost proti zdravilom, ki je potrjena v štirih afriških državah, ter na odpornost komarjev proti insekticidom, zaznano v 48 od 53 poročajočih držav.
Cepiva in novo zdravilo za dojenčke
Kljub temu napredek ni zanemarljiv. Cepiva proti malariji se zdaj uvajajo v 25 državah in ščitijo 10 milijonov otrok letno. Julija 2025 so švicarske oblasti odobrile zdravilo Coartem Baby, prvo specifično zdravilo proti malariji, namenjeno novorojenčkom in dojenčkom, ki tehtajo med dvema in petimi kilogrami.
Razvito je bilo v sodelovanju z neprofitno organizacijo MMV. »Malarija je ena najbolj smrtonosnih bolezni, zlasti med otroki. Toda s pravimi sredstvi jo je mogoče odpraviti,« je ob odobritvi povedal direktor MMV Martin Fitchet, poroča BBC.
Kaj je malarija in zakaj je nevarna?
Malarija je resna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo paraziti rodu Plasmodium in se prenaša z ugrizom okužene samice komarja vrste Anopheles. Najnevarnejša oblika, ki jo povzroča Plasmodium falciparum, je razširjena predvsem v podsaharski Afriki in lahko povzroči resne, včasih smrtne zaplete, navaja NIJZ.
Opozorilo NIJZ za Slovenijo
Čeprav malarija v Sloveniji ni prisotna, jo zdravniki redno diagnosticirajo pri potnikih. Samo do 25. januarja 2026 so na NIJZ prejeli štiri prijave, v celotnem letu 2025 pa devet primerov. Večina okuženih se je vrnila z Zanzibarja, iz Gabona, Gane, Sierra Leoneja, Etiopije ali Nigerije, poroča NIJZ.
»V zadnjem obdobju zaznavamo povečan sprejem pacientov z malarijo, predvsem pri osebah, ki so se vrnile iz tropskih in subtropskih območij, zlasti iz Zanzibarja,« opozarjajo na NIJZ.
Simptomi, ki jih ne smete prezreti
Malarija se najpogosteje pojavi od enega do štirih tednov po vrnitvi s potovanja. Znaki so: nenadna visoka vročina v ponavljajočih se napadih, mrzlica, močno potenje, izrazita utrujenost in bolečine v mišicah, navaja NIJZ. Ker so simptomi podobni gripi, malarija pogosto ni takoj prepoznana. Prav zato mora vsak, ki po vrnitvi iz tropskih krajev zboli z vročino, na to opozoriti svojega zdravnika.
Pomembno je vedeti, da se simptomi lahko pojavijo tudi več tednov ali mesecev po okužbi, torej dolgo po vrnitvi domov.
Kako se zaščititi?
Ker učinkovito cepivo za splošno uporabo še ni na voljo, je zaščita pred piki komarjev ključna. NIJZ priporoča jemanje antimalaričnih zdravil pred in med potovanjem, dosledno uporabo repelentov, nošenje oblačil, ki pokrivajo večji del telesa in spanje pod zaščitnimi mrežami. Pred odhodom v ogrožena območja se posvetujte z ambulanto za potovalno medicino na najbližji območni enoti NIJZ.
